Tiskane izdaje
Maribor – Načrtovane ameriške univerze kuvajtskega poslovneža Hilala Arnaouta, za katero si je največ zaslug lastil župan Andrej Fištravec, še dolgo ali pa sploh nikoli ne bo, čeprav bi morala vrata odpreti čez dve leti.
Zaradi pogovora na policiji glede nakupa zemljišča na Studencih je investitor začasno zamrznil projekt, ki bi po njegovih besedah v Maribor pripeljal do 2500 tujih študentov. Fištravec je prepričan, da je to zrežiran postopek.
Peter Rak
Zgodba z univerzo se je začela pred tremi leti, ko je Hilal Arnaout za dobrih šesto tisočakov kupil 8700 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Studencih, za katerega je mariborski ZIM družbi Vegrad leto prej plačal 2,2 milijona evrov.
Vrstile so se obtožbe o netransparentnih poslih – za zdaj brez epiloga –, kriminalisti pa so med prvimi na zaslišanje zdaj povabili prav Arnaouta, ki je bil nad tem ogorčen. Čeprav je dejal, da spoštuje in razume, da policija vestno opravlja svoje delo, bi po njegovem morali »pridobiti vse informacije in zaščititi tujega investitorja, če bi bilo nujno potrebno, pa se nazadnje pogovorili tudi z njim«.
Zemljišče bi zdaj prodali
Andrea Bratović, vodja podjetja Ebla, ki ga je v Mariboru ustanovil Arnaout, je dejala, da se že vse od nakupa zemljišča v medijih in javnosti pojavljajo »številne neresnice, podtikanja in laži«. Dejala je, da je največkrat ponovljena obtožba, da je podjetje Ebla kupilo to zemljišče pod ceno, da so imeli špekulativne namene in da njihove namere glede mednarodne univerze sploh niso bile resne. Pojavljale so se celo govorice, da namerava kuvajtski poslovnež na Studencih postaviti muslimanski center.
Pika na i, kot se je izrazila Bratovićeva, pa je bilo zaslišanje na mariborski policijski upravi. Po njenih besedah so v enournem pogovoru, ki je potekal korektno in vljudno, razjasnjevali različne teme, povezane z zemljiščem in načrti investitorja, vendar je bil po mnenju Arnaouta povsem nepotreben. Prepričana je, da je v ozadju zgolj onemogočanje novih investicij, in sicer za vsako ceno, »tudi z lažmi«.
Te naj bi brez preverjanja povzemali tudi mediji, kar je načelo ugled podjetja Ebla v Sloveniji in tujini. Ker nočejo biti »del umazanih zgodb«, podjetje Ebla poziva vse, da podajo svojo ponudbo, zemljišče so pripravljeni prodati pod enakimi pogoji, kot je bilo kupljeno.
»Nikomur nismo dolžni polagati računov«
Ali to pomeni, da je projekt mednarodne univerze dokončno pokopan? Bratovićeva pravi, da ne, za zdaj so se odločil aktivnosti le ustaviti. Na vprašanje, zakaj se že pred zaslišanjem niso držali napovedanih rokov glede izbire arhitekturnega načrta in izvajalca del – ne nazadnje so začetek gradnje v jami, kjer bi moral stati kulturni center Maks, napovedali že za lani jeseni –, je Bratovičeva odgovorila, da gre za zaseben projekt, zato nikomur niso dolžni polagati računov o terminskih načrtih. Dva arhitekta delata načrte, potekajo tudi intenzivni pogovori s štirimi ameriškimi univerzami za pridobitev franšize, se bo pa dinamika zdaj upočasnila oziroma ustavila, je dejala Bratovićeva.
Župan ne pove,
Občinsko vodstvo se sprašuje o morebitnih političnih motivih dogajanja, in to »struktur, ki še zmeraj obstajajo v občinskih in drugih državnih ustanovah v Mariboru«. Od ministrstva za zunanje zadeve Fištravec zahteva preiskavo o »primernosti in načinu izvedbe preiskave in razjasnitev vseh okoliščin dogajanja«.
Na vprašanja Dela, katere politične strukture nasprotujejo projektu, komu je bilo v interesu zrežirati dogodek, kdo je sporni kriminalist in kakšne namene je imel in ali ne gre v tem primeru bolj za izgovor za ustavitev očitno nasedlega projekta, na občini niso neposredno odgovorili. Dejali so le, da jih je investitor obvestil o domnevnem spornem načinu zasliševanja, nad čemer je bil ogorčen in užaljen. Vloga mesta pri privabljanju investitorjev je omejena na promocijo možnosti, ki jih mesto in regija ponujata investitorjem, vse poslovne odločitve pa so v rokah gospodarskih družb, so povedali na občini.
