Tiskane izdaje
Koper, Vipava – Več sto istrskih zelenjadarjev, sadjarjev, vinogradnikov in oljkarjev je po torkovem neurju ostalo brez približno polovice kmetijskega pridelka. Več desetim je pobralo vse. Zadoščalo je deset minut toče junija, ko je ta prava redkost. Tako obsežne in močne (ponekod je padala kot oreh debela) ne pomni nihče.
»Toča je prizadela približno 250 hektarov (skoraj polovico) vseh naših vinogradov. Na 40 hektarih trte ne bodo rodile niti naslednje leto. Škode še ni mogoče tako hitro oceniti. Že tri leta, odkar so spremenili način zavarovanja kmetijskih pridelkov in odbijajo franšizo, vinogradov nimamo zavarovanih. Cene so previsoke,« je dejal Nevjo Pucer, direktor Vinakoper in dodal, da je vsaj še toliko prizadetih hektarov pri zasebnih vinogradnikih.
»Prizadetih je 180 hektarjev polj in njiv z vrtninami in plodovkami. Najhuje je bilo na območju med Ankaranom, Škofijami, Srminom in Bertoki. Seveda so prizadeti tudi vrtninarji,« pravi Jana Bolčič, svetovalka iz Kmetijske svetovalne službe Koper.
Irena Vrhovnik, tudi svetovalka iz Kmetijske svetovalne službe Koper, je ocenila, da je huda ura uničila približno dve tretjini vrtnin Slovenske Istre.
Neprizadeti so bili le v Sečovljah in v vaseh istrskega zaledja. Toča je pobrala tudi 60 odstotkov pridelka sadja, kar bo opazno skozi vse poletje, do pozne jeseni, saj je poškodovala tudi kakije, sicer pa breskve, marelice, jabolka, jagode in češnje. Oljk tokrat toča ni toliko uničila. Če pa dodamo še zimsko burjo in lansko sušo, potem bo letošnjega pridelka oljk po prvih ocenah pol manj kot lani.
Jožica Bolčič, predsednica KZ Agrarija, je dejala, da vsaj 45 članov, ki ima sklenjene pogodbe o odkupu, slednjih ne bo mogla izpolniti.
Na Goriškem debela kot oreh
Posledice torkove toče so vidne tudi na Goriškem. »Najhuje je bilo v Ozeljanu, Šmihelu in Lokah, škoda je nastala tudi v Stari Gori, na delu vrtojbenskega polja, v delu Bilj, v Orehovljah in Bukovici. Sadje, ki je tik pred pobiranjem, na primer marelice in zgodnje breskve, je tudi stoodstotno poškodovano.
Tudi koruza je precej prizadeta, poškodovana je tudi vinska trta. Tudi pri zelenjavi je precej škode. Solata je uničena. Kar je plodovk, se bo še kaj obraslo, a je potem takoj zamuda in manjši pridelek,« je danes naštevala Andreja Baša, vodja novogoriške Kmetijsko-svetovalne službe.
Popolnih podatkov o nastali škodi kmetijski svetovalci, ki so si danes na terenu ogledovali posledice toče, še niso imeli. Enako je povedala tudi Marta Srebrnič iz briške Kmetijsko-svetovalne službe: »V Goriških Brdih škoda, kot kaže, ni bila tako huda kot na Vipavskem in Goriškem. Češenj, ki so še ostale, ne bo več mogoče pobrati, na vinski trti pa hujšega ne bo.«
