Tiskane izdaje
Koper − Vse školjke iz Tržaškega zaliva, torej tudi iz slovenskega morja, trenutno niso užitne. Direktorica območnega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Neva Blažina Sedmak je izdala odločbo o prepovedi nabiranja, trgovanja in uživanja školjk. »Niso sporne samo klapavice z gojišč, ampak tudi druge vrste, ki jih ribiči nabirajo v morju,« je poudarila.
Gre za povsem naravni in ponavljajoči se pojav, ko se v morju čezmerno razbohoti enocelični plankton bičkarjev iz rodu Dinophysis, najpogosteje vrste fortii. Školjke ga filtrirajo z morjem in skupaj z njim kopičijo lipofilne toksine, ki jih znanstveniki označujejo s kratico DSP. To so strupi, ki jim kuhanje ne pride do živega, zato že približno pol ure ali nekaj ur po zaužitju povzročijo trebušne težave. Hujših posledic v večini primerov ni, lahko pa so posamezniki (otroci, starejši, bolniki) posebno občutljivi nanje in so v takšnem primeru prisiljeni poiskati pomoč v bolnišnici.
Pojav poznajo domačini od vedno in ni povezan z onesnaženostjo morja. Medtem ko včasih školjk v določenih mesecih iz previdnosti niso uživali, planktologi zdaj v najbolj tveganih obdobjih tudi trikrat na mesec pregledujejo vzorce morja. Tako nam je dr. Patricija Mozetič z Morske biološke postaje Piran potrdila, da so konec avgusta nenadoma ugotovili nenavadno čezmerno povečano število Dinophysis fortii, ki se je sredi septembra nekoliko zmanjšalo, a je še vedno problematično. Tokrat so veterinarji prepovedali tudi nabiranje ladink (dondol), vongol, jakobovih pokrovač (kapesant) in drugih. Školjčišča so najprej zaprli v italijanskem delu Tržaškega zaliva, pred desetimi dnevi na Debelem rtiču in v Strunjanu, pred nekaj dnevi pa še v Piranskem zalivu.
Uvrstitev v cono A ali B
V Sloveniji od školjk živi šest ali sedem školjkarjev, ki skupaj pridelajo malo manj kot 500 ton užitnih klapavic na leto. Večino jih prodajo v tujino po ceni okoli enega evra za kilogram, zato lahko celoletni pridelek ocenimo na pol milijona evrov. Enomesečna ali dvomesečna prepoved trgovanja s školjkami, kolikor traja ponavadi, se največkrat pojavi ob koncu poletja, le včasih spomladi.
Precej večji problem kot naravni pojav bičkarjev je bila odločitev državnih uradnikov izpred 15 let, ko so slovensko morje bakteriološko razvrstili v cono B, hrvaška in italijanska školjčišča pa so ves čas v coni A. Uvrstitev v cono B pomeni, da školjkarji ne smejo prodajati školjk neposredno posameznim kupcem, niti neposredno ribarnicam ali restavracijam, temveč morajo obvezno najprej v depuracijske bazene in prek posrednikov na trg. To pomeni nižjo ceno in večje stroške, s čimer so državni uradniki dali prednost tujim školjkarjem na slovenskem trgu.
Enoletna raziskava, ki jo je opravila veterinarska fakulteta, je potrdila, da je tudi slovensko morje bakteriološko v coni A, zato vse kaže, da bodo konec leta spremenili kategorizacijo slovenskega morja in omogočili slovenskim školjkarjem enakopravnejši nastop na svojem in tujem trgu.
