Tiskane izdaje
Kot je za Večer povedal novi vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor dr. Rajko Saletinger, gre za bolnišnično bakterijo CRAb-CP. Ta spada v skupino bakterij, ki so razvile visoko odpornost tudi na močne antibiotike karbapeneme, ki jih zdravniki predpišejo le v skrajni sili. Zato je prisotnost te bakterije v bolnišnicah še posebej zaskrbljujoča.
V juliju je bilo z bakterijo v UKC Maribor okuženih dvanajst bolnikov, od tega se jih deset še vedno zdravi v bolnišnici. Štiri okužene bolnike imajo trenutno na kirurški intenzivni enoti, štiri na nevrokirurgiji, enega na oddelku za plastično kirurgijo in enega na travmatologiji. Bolnikov ne morejo odpustiti iz bolnišnice, saj se bakterija prenaša tudi prek kontaktov in bi se lahko razširila v druga okolja, npr. v domove za starejše.
Na kirurškem oddelku so po poročanju Večera v ponedeljek že odpovedali nekatere operacije. Saletinger pravi, da so se tako odločili, ker oddelek za nevrokirurgijo in kirurška intenziva težko uravnavata priliv bolnikov. »Če so možganski tumorji, krvavitve, poškodbe glave, moramo sprejeti bolnike. Ko je oddelek bolj poln, pa je tveganje za okužbe večje,« je pojasnil za Večer. Okuženi bolniki so sicer v tako imenovanih »čistih sobah«, a kljub temu raje čakajo s programskimi operacijami, da ne bi imeli na oddelku preveč bolnikov.
Prvi primer so zaznali septembra lani, ko so iz bolnišnice v Reki na Hrvaškem dobili dva bolnika. Nato so se pojavljali le občasni primeri, v zadnjih mesecih pa je število bolnikov, okuženih s to bakterijo, naraslo. »Januarja je bilo 14 bolnikov, bil je izbruh na oddelku za travmatologijo, ki smo ga zamejili. Zadeva se je potem umirila. Maja pa je bilo spet 10 bolnikov s to bakterijo, junija 16, julija pa kot rečeno 12,« je za Večer povedal Saletinger.
Čeprav ne more napovedati, kako dolgo bo ta bakterija še ogrožala bolnike v mariborskem kliničnem centru, zatrjuje, da se z njo dobro spopadajo. »Zadeve so pod kontrolo. Ne morem reči, da se zadeve nezadržno širijo in da tega ne obvladujemo,« je poudaril.
Kljub temu pa so pa zaradi okužb že imeli usodne zaplete. »To so hudo bolni ljudje, pri katerih vsak dodaten negativni dejavnik pomembno vpliva na izid zdravljenja,« priznava zdravnik. Dva bolnika sta tako umrla v neposredni povezavi z okužbo s to bakterijo. »To je bil eden od razlogov, saj gre za hude osnovne bolezni in ne moremo reči, da je bil to prevladujoč ali edini razlog,« je še povedal za časnik Večer.
Zaradi bolnišničnih okužb v EU vsako leto umre približno 37.000 ljudi. V Sloveniji je leta 2011 kar 6,4 odstotka bolnikov prebolevalo vsaj eno bolnišnično okužbo.
Infografika: Delo
