Nevarna tožilska novost

Ljubljana – Ko je Delo 7. julija ljubljansko okrožno sodišče na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosilo za sklep preiskovalne sodnice, s katerim je Mojca Kocjančič odredila izločitev prisluhov iz dokaznega gradiva v zadevi Janković, nas je sodišče gladko zavrnilo. Z utemeljitvijo, da konkretni sodni postopek še teče in »da niso bila izvedena vsa dejanja, zato tudi še niso znana vsa morebitna dejstva«.

Po odločitvi okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar, članice Specializiranega državnega tožilstva, pa so zdaj ovadbe, še preden je pravnomočno odločeno o uvedbi sodne preiskave, javno dostopne. S privolitvijo tožilke jih je objavil portal Pod črto, čeprav so postopki zoper Jankovića še v fazi predkazenskega postopka.

Ko je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo Delovo zahtevo za pridobitev sodnega sklepa, je med drugim navedlo, da bi »razkrivanje dokumentov širši javnosti lahko vplivalo tudi na vsebino pričevanj v sodnem postopku«. In še, »vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve je vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v kazensko-preiskovalnem postopku«.

Precedens

Čeprav tožilstvo še vedno zanika, da poteza tožilke uvaja neko novo prakso, lahko novinarji potrdimo, da je to brez dvoma precedenčna odločitev. »Zadeva je v fazi predkazenskega postopka, zato vam informacij zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati,« je stavek, ki ga vsi novinarji, ki spremljajo kazenske postopke, znajo na pamet.

Toda na tožilstvu vztrajajo, da gre za odločitev, sprejeto v konkretnem primeru, ki je bila opravljena na podlagi škodnega testa in na podlagi meril, ki so bila izoblikovana glede na prakso informacijskega pooblaščenca. »Tako je tožilka v konkretni zadevi ocenila, da razkritje podatkov ne bi škodilo interesom kazenskega pregona, saj je v zadevi že sprejela odločitev in na sodišče vložila zahtevo za preiskavo.«

Toda zadnji stavek drži le deloma, saj o tem, ali bo sploh uvedena sodna preiskava, višje sodišče, po tem, ko se je Žgajnarjeva pritožila zoper odločitev sodnice Kocjančičeve, še ni odločilo.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da konkretne kazenske ovadbe niso bile razkrite na podlagi odločbe informacijskega pooblaščenca, »saj mi kot pritožbeni organ tega nismo presojali. Kot pritožbeni organ smo sicer lani jeseni odločali o pritožbi prosilca glede posredovanja ene kazenske ovadbe, a smo pritožbo zavrnili, ker je bil konkreten postopek kazenskega pregona še v teku, razkritje pa bi škodljivo vplivalo na izvedbo tega postopka, na kar se je v postopku sklicevalo tožilstvo.«