Tiskane izdaje
Portorož – Na portoroški osrednji plaži, ki jo upravlja Okolje Piran, je danes 27 potapljačev iz petih društev več ur presajalo na stotine leščurjev (Pinna nobilis). To je največja in za Sredozemlje endemična vrsta školjk v Jadranu, ki zraste do enega metra, v skrajnih primerih tudi več. Presajanje velikih školjk je morala dovoliti Agencija RS za okolje, saj so leščurji v Sredozemlju zavarovane živali.
Pred desetletjem so leščurji skoraj povsem izginili s severnega Jadrana. Leta 2008 so spet opazili pravo množico nekajcentimetrskih leščurčkov, ki so štrleli s peščenega ali muljastega morskega dna. Lani so se že tako namnožili, da so postali prava mora slovenskih obmorskih kopališč. Ker so precej gosto naseljeni, so postali nevarni za kopalce. Samo na omenjeni portoroški plaži je bilo lani poleti več kot sto primerov ureznin. Nekatere so bile tudi hude (po glavi, obrazu, trebuhu, nogah ...). Leščurji sprva rasejo po deset centimetrov na leto, pozneje pa po tri centimetre, tako da so s koničastim delom zapičeni v mehko dno in vanj pričvrščeni z zelo tankimi, vendar čvrstimi bisusnimi nitmi, na vrhu pa so zelo ostri. Na območju portoroške plaže jih je več kot tisoč.
Okolje Piran je moralo pridobiti mnenje Zavoda RS za varstvo narave, to pa je ugotovilo, da presaditev za školjke ne bo škodljivo in da bodo v globljem morju lahko normalno živele naprej. Potapljači so smeli pobirati velike školjke z morskega dna le do dveh metrov globine in ob vseh pomolih, saj z njih v morje skačejo kopalci. V akciji so prostovoljno sodelovali potapljači društva Oceanic iz Izole, Prostovoljnega gasilskega društva Piran, Ribiškega in potapljaškega društva Piran, društva Porporella Koper in Društva vodnih športov Triton iz Portoroža. Kot nam je povedal Ernest Brozič iz Okolja, so skušali pobrati čim več leščurjev v čolničke in jih prepeljati kakih sto metrov proti odprtemu morju. Tam so jih znova posadili (zapičili) v muljasto dno.
V Okolju opozarjajo, da so leščurji tudi ob drugih plažah. Ob tem so se že pojavila vprašanja, ali je še smiselno varovati vrsto, ki se je tako zelo razmnožila. Toda morski biologi opozarjajo, da so leščurji za morsko dno izjemnega pomena, saj ponujajo edino trdno oporo za celo vrsto drugih organizmov, ki živijo v nekakšni simbiozi z njimi. So opora za odložena jajčeca sip in hobotnic ter dobro skrivališče za ribice in rakce, zato bogatijo naše morje. Včasih so jih pobirali zaradi lepih in velikih lupin, le posamezni domačini tudi za užitje. Vendar so kulinarično navado skoraj povsem opustili. Hujše je, opozarjajo poznavalci, da poleti v slovenskem morju lastniki plovil uničijo po vsaj sto leščurjev na dan s sidranjem na nekaterih območjih.
