Nevarnosti snežnih plazov se mnogi sploh ne zavedajo

Pokljuka – Na pobudo članov športnega društva Freeapproved iz Ljubljane so na Rudnem polju na Pokljuki postavili prvo informacijsko tablo z opozorili o ravnanju v gorah v zimskih razmerah. V prihodnjih dneh jih bodo namestili še v Tamarju, v Krmi in na Voglu, v društvu pa si želijo, da bi z njimi opozarjali še drugod.

»Obiskovalci lahko na plazovni informacijski tabli preberejo, v katerih okoliščinah se sproži snežni plaz in kako lahko na izletu prepoznajo plazovno nevarnost. Poznavanje okoliščin za nastanek snežnih plazov in opazovanje okolice v gorah pomembno zmanjšata ogroženost zimskih obiskovalcev gora, pohodnikov, alpinistov in turnih smučarjev. Na tabli je nameščena tudi naprava za samodejno preverjanje delovanja lavinske žolne,« meni Anže Čokl iz društva Freeaproved. Obisk gora pozimi se je v zadnjih letih močno povečal, a se mnogi nevarnosti snežnih plazov ne zavedajo, pojasnjuje Čokl.

Na informacijski tabli so navedeni najpogostejši vzroki za sprožitev plazu – nov, napihan ali moker sneg, šibke plasti snega, polzeč sneg – in pet znakov nevarnosti, ki so nenadno pokanje snežne odeje, sledi nedavnih plazov, močen veter in prenašanje snega, svež sneg ter hitra otoplitev.

Največkrat usodna druga stopnja nevarnosti

Za zimski obisk gora veljajo tri pravila, poudarja Klemen Volontar, predsednik komisije za reševanje iz plazov v GRZS. V gore pozimi ne smemo sami, pred odhodom je treba preveriti lavinsko napoved, ki je objavljena na spletni strani ARSO, in jo upoštevati, obiskovalci pa morajo biti opremljeni s popolno lavinsko opremo, ki jo sestavljajo lavinska žolna, lopata in sonda. Volontar pravi, da je za preizkus delovanja lavinske žolne najprimernejši tako imenovani partner check, ki omogoča dvosmerno preveritev naprav dveh planincev, popolno opremo pa morajo imeti vsi obiskovalci gora, ne le nekateri člani skupine.

Gorski reševalci ob nesrečah ugotavljajo, da ponesrečenci enega pravila od treh niso upoštevali, je dejal Volontar in dodal, da se največ nesreč zgodi, ko je na petstopenjski lavinski lestvici razglašena druga stopnja nevarnosti. Gorski reševalci posredujejo v povprečno dveh primerih na leto, a Volontar na podlagi anonimne ankete, ki so jo izvedli v GRSZ, ugotavlja, da gorski reševalci o vseh plazovih niso niti obveščeni. V zadnjih desetih letih so posredovali v 25 primerih, ko so snežni plazovi zasuli 45 ljudi, od teh jih devet nesreč ni preživelo. Konec tega tedna bodo na Rudnem polju na Pokljuki organizirali tradicionalne dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki se jih običajno udeleži od 30 do 35 ljudi, prijave pa sprejemajo še do jutri (do srede). Volontar pri tem opaža, da se teh izobraževanj zadnja leta udeležuje vse več mlajših, kar jih veseli.