Tiskane izdaje
Ljubljana – Premier Miro Cerar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta se letos javno zavezala, da bo država s spremembami davčne zakonodaje poskrbela za pravičnejšo obravnavo nevladnikov. Ti so si obetali delno oprostitev plačila davka na dobiček za organizacije, ki delujejo v javnem interesu, vendar temu nasprotuje ministrstvo za finance.
Vlada ob novi davčni ureditvi, kot kaže, ne namerava upoštevati pripomb nevladnih organizacij. Iz njenega sklepa je razvidno, da pripomb, ki jih je dobila v času javne razprave – poslalo jih je devet organizacij, od sindikatov, zbornic do združenj –, ni upoštevala.
Ena takšnih je bila sprememba, ki bi spodbudila razvoj nevladnega sektorja, predlagal jo je Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), mreža nevladnih organizacij, ki združuje več kot 900 različnih zvez, društev, zavodov in ustanov.
Za nevladnike pomemben vsak evro
V centru se zavzemajo za to, da bi bili zavezanci, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, oproščeni plačila davka, tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti do višine 40.000 evrov, če imajo status delovanja v javnem interesu.
Njihovi izračuni kažejo, da bi država s tem izgubila 550.000 evrov na leto, vendar bi hkrati podprla vse tiste dejavnosti, ki bi jih praviloma morala zagotavljati sama, a jih je s področno zakonodajo prepustila drugim.
Goran Forbici, direktor CNVOS (na fotografiji), pojasnjuje, da njim ta prihranek ne bi pomenil nič, vendar kot krovna mreža skrbijo tudi za to, da imajo tudi drugi v nevladnem sektorju prihranek. Pri tem našteva organizacije, kot so Zveza prijateljev mladine, različne invalidske organizacije, organizacije, ki se ukvarjajo s težavami ljudi v duševnem zdravju, Kralji ulice, Rdeči križ in podobno, ki bi več denarja lahko namenile svojim dejavnostim.
Foto: Jure Eržen/Delo
Za ljubljansko izpostavo Rdečega križa, ki vsako leto plača od 3000 do 3500 evrov tega davka, bi to pomenilo, da bi lahko kupila od 200 do 250 paketov hrane več, navaja Forbici.
Opozarja še, da nobena organizacija s tem ne bi veliko prihranila. Skupna vsota je »zgolj« pol milijona, ki je razpršen med organizacijami. A na socialnem področju denarja nikoli ni preveč, saj ta pogosto temelji na prostovoljskem delu.
Druga plat je simbolična: ni dovolj, če država organizacijam z nazivi priznava, da so v javnem interesu, ampak naj prostovoljcem pokaže, da jih podpira. Njena podpora jim olajša delo in zagotavlja motivacijo za nadaljnje delo, še dodaja Forbici.
Najprej podpora, nato zadržki
Kljub obljubam predsednika vlade se zatika na ministrstvu za finance, kjer vztrajajo, da je veljavna davčna ureditev »primerna«.
»Dohodki iz nepridobitne dejavnosti so oproščeni davka na dohodek, obdavčeni pa so dohodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Tako je zagotovljen enak položaj vsem zavezancem. Do sistemske ureditve statusa nevladnih organizacij ne urejamo posebne davčne obravnave za tovrstne zavezance,« so odločeni.
V CNVOS pa poudarjajo, da država pozablja na nevladni sektor, medtem pa gospodarstvu – z olajšavami za investicije ter raziskave in razvoj – vsako leto omogoči 800 milijonov prostega kapitala. Dodajajo, da presežka, za katerega si prizadevajo, da vsaj delno ne bi bil obdavčen, lahko porabijo samo za osnovno, v veliko primerih socialno dejavnost, zato se jim davčno enačenje z gospodarstvom ne zdi pravično.
Slovenska zakonodaja takšne organizacije že oprošča plačila davkov, a le za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Ustvarjenega presežka ne smejo deliti med svoje člane ali ustanovitelje, ampak ga morajo porabiti za razvoj osnovne dejavnosti. Med vrstami nepridobitnih organizacij so velike razlike.
Nekatere delujejo v svojo korist, denimo stanovska in športna društva, nekatere pa so takšne, da njihova dejavnost presega ozke interese, denimo tista, ki se ukvarjajo s humanitarno pomočjo, okoljevarstvenimi akcijami in varnimi hišami.
