Tiskane izdaje
»Z ukinitvijo prvega brezplačnega pravnega nasveta sicer ostali instituti ostajajo, a v ureditvi manjka prav mehanizem za hiter, učinkovit in dostopen, torej administrativno nezahteven sistem pravnega svetovanja, ki bi omogočal reševanje vprašanj, dokler ta ne prerasejo v težave, zrele za sodni spor. To bi bila za državo tudi bistveno cenejša rešitev in bi prispevala k učinkovitejšemu reševanju sodnih zaostankov,« pravi direktorica Pravno-informacijskega centra (PIC) Katarina Bervar Sternad. Ministrstvo za pravosodje je, kot dodaja, očitno ocenilo, da bi s spremembami doseženi prihranek prispeval k uresničevanju fiskalnih ciljev, a po njihovi oceni ta prihranek ni omembe vreden. Po grobi oceni je država za sistem brezplačne pravne pomoči lani porabila okoli pet milijonov evrov.
Namesto nasveta svetovanje
Na ministrstvu zatrjujejo, da predlagana novela ne ukinja ali omejuje obsega in dostopnosti brezplačne pravne pomoči. Z odpravo nekaterih administrativnih ovir in z dostopnostjo podatkov platforme e-sociala bo sodiščem, ki presojajo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje zanjo, omogočila hitrejše odločanje. Trdijo tudi, da novela ne ukinja pravnega nasveta, ampak da njegovo vlogo prevzema obširnejši institut brezplačnega pravnega svetovanja, ki je po njihovem prepričanju za prosilca ugodnejši in koristnejši tako po vsebini kot po obsegu.
Ker so v zadnjih letih zaznali upad prošenj za to storitev, so se tudi odločili, da z novelo znižajo kriterije, po katerih imajo prosilci pravico do nje. V letu 2012 je bilo po podatkih sodne statistike odobrenih 218 prošenj za prvi pravni nasvet, v prejšnjih letih pa so obravnavali 274 (2011), 317 (2010) oziroma 397 primerov (2009). Leta 2008, ko je veljal še zakon, ki ni omejeval prosilcev z določenimi finančnimi in premoženjskimi pogoji, je bilo takih prošenj trikrat več: 1290.
Potrebe rastejo, posebno v najranljivejših skupinah
Podpisniki odprtega pisma vlado opozarjajo, da gre za tako pomembne pravice, in to predvsem najranljivejših skupin, da sta nujno potrebna široka medresorska in javna razprava ter oblikovanje dobro premišljenega sistema pravne pomoči. Ta bo, kot dodaja Katarina Bervar Sternad, razbremenil občine, centre za socialno delo, humanitarne organizacije in druge organizacije oziroma institucije, v katere se ljudje zatekajo po pomoč.
Projektno zagotovljena sredstva za pravno svetovanje ranljivim skupinam so le začasna rešitev, nikakor pa ne gre za zakonsko zagotovljeno pravico. Poleg tega bi država lahko z enim sistemom pokrila vse obveznosti nudenja pravnega svetovanja tem skupinam. »Republika Slovenija mora na primer skladno z direktivo o vračanju tujcev tem zagotavljati pravno svetovanje. Pravno svetovanje je treba zagotavljati tudi potrošnikom, pacientom in celi vrsti drugih skupin.« Zato bi bilo, kot pravi, potrebno nekaj več premisleka in medresorskega dela, da bi zasnovali celosten mehanizem, ki bi državi prinesel prihranek, poudarja Katarina Bervar Sternad.
Za alternativne oblike reševanja sporov
V pravno-informacijskem centru si že od spremembe zakona o brezplačni pravni pomoči v letu 2008 prizadevajo vzpostaviti različne oblike brezplačne pravne pomoči, da bi zapolnili vrzel, ki jo je po njihovem mnenju ustvarila zadnja sprememba zakona. Na ministrstvo za pravosodje so zato že lani naslovili pobudo, s katero so med drugim želeli zagotoviti več načinov izvensodnega reševanja sporov, na primer široko dostopen prvi pravni nasvet, zunajsodno mediacijo in druge alternativne oblike reševanja sporov. Potreba po brezplačni pravni pomoči se namreč po njihovi oceni zelo povečuje, stroški države pa tudi po spremembi zakona izrazito naraščajo.
Na ministrstvu odgovarjajo, da se bodo v začetku naslednjega leta lotili priprave celovitega sistemskega zakona o organizaciji in nudenju pro bono pravnega svetovanja. »Tudi zato v tem trenutku nismo mogli sprejeti predloga nevladnih organizacij.«
Zakon ne zagotavlja celovite podpore
Brezplačno pravno pomoč ponujajo tudi v ZPM Moste Polje, in sicer pod okriljem projekta Botrstvo. Nudijo jo družinam v socialni stiski, ki nimajo denarja za reševanje težav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter stanovanjske problematike. Vendar te pomoči ne nudijo na osnovi omenjenega zakona in se tudi ne nanaša na sodne postopke, v katerih posamezniki uveljavljajo brezplačno pravno pomoč na podlagi omenjenega zakona. »Po naših izkušnjah je brezplačna pravna pomoč, ki jo nudi država prek tega zakona, zlasti, ko gre za prvi pravni nasvet, precej neučinkovita. Ljudje, ki se obrnejo po pravni nasvet, namreč potrebujejo celovito pravno podporo, ki po našem mnenju na podlagi predmetnega zakona ni zagotovljena,« pravijo v ZPM Moste Polje.
