Tiskane izdaje
Pri obnavljanju ptujske dominikanske cerkve in njenem preurejanju v prireditveno in kongresno dvorano so strokovnjaki odkrili izjemno zgodovinsko bogastvo, ki pa ga še niso mogli v celoti restavrirati in predstaviti.
Odgovorni restavrator Robert Peskar je v preliminarnem poročilu za najpomembnejšo najdbo izbral »v celoti ohranjeno grobnico z dvema kamnitima krstama ter spodnjim delom kamnitega sarkofaga oziroma tumbo«. A prav za to grobnico (poleg številnih stenskih poslikav, nujnih del v Matildinem dvoru in refektoriju) je restavratorjem v letu 2013 zmanjkalo denarja. Država ga je bila za ta dela že v letu 2011 obljubila 2,1 milijona evrov, a je v resnici ostala dolžna skoraj 700 tisočakov. Ko smo jo tokrat vprašali, kdaj se bo raziskovanje in restavriranje grobnice nadaljevalo, pa so nam v Službi za kulturno dediščino odgovorili: »Konserviranje grobnice je povezano s pridobivanjem sredstev s strani investitorja, torej Mestne občine Ptuj, za 3. fazo prenove. Ko bodo zagotovljena sredstva, bo ZVKDS [Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije] nemudoma pristopil k reševanju grobnice, prav tako pa tudi prezentacije vseh arheoloških ostalin pod novo tribuno.«
Za tretjo fazo obnove so sicer pripravljeni načrti, a denarja še ni in določenega začetka del tudi ne. Grobnico, ki so jo bili na enem mestu odprli, je hitro napadla plesen in bi jo bili morali nemudoma rešiti, a so jo le zaprli in delno zasuli. V to grobnico so pokopavali redovnike, priorje, fevdalce in pomembneže v svojem času. Po ocenah so tam najbrž pokopani številni predstavniki plemiške rodbine gospodov Ptujskih, morda tudi Stubenbergov. »ZVKDS je že od odkritja naprej opozarjal na nujnost ukrepov za zaščito novoodkrite grobnice oziroma tumbe iz 15. stoletja, ki predstavlja v slovenskem spomeniškem patrimoniju veliko redkost. Zdaj s posebno napravo spremljajo razmere v grobnici, prvi rezultati monitoringa so pokazali, da se je pojav plesni bolj ali manj ustavil, a stanje seveda še vedno ni zadovoljivo, saj plesni niso povsem izginile.«
Če je najdba res tako pomembna, o čemer ne dvomimo, je toliko bolj nenavadno, da niti Mestna občina Ptuj niti državni proračun ne zmoreta najti 80.000 evrov, kolikor naj bi po okvirnem predračunu stali zaščita in ureditev.
