Tiskane izdaje
Nemalokrat lahko namreč v javnosti preberemo pripombe razočaranih varčevalcev v dodatne pokojninske sklade, ker si po večletni izkušnji izračunajo, da bi bili na boljšem, če bi svoj denar vlagali na bančni račun. Po krajši analizi, ki smo jo opravili med šestimi pokojninskimi skladi in dvema bankama, ugotavljamo, da ta očitek drži. Prednost bančnega varčevanja sicer ni velika in ne velja v vseh primerih.
Številne možnosti
Pokojninski skladi ponujajo zavarovancem vrsto različnih možnosti zavarovanja. V glavnem pa gre za zavarovanja za dosmrtne dodatne mesečne rente (pokojnine), ki imajo lahko različna obdobja zajamčenega izplačevanja. Pomembna je predvsem odločitev posameznika, za kakšno možnost donosov se odloča, saj o končni mesečni renti najbolj odloča na koncu zbran znesek po vseh letih varčevanja. Tako nekateri skladi spodbujajo k tistim bolj tveganim oblikam varčevanja, ki prinašajo tudi več kot devetodstotni letni donos, pri najmanj rizičnih pa so donosi zanemarljivo nizki (denimo enoodstotni).
Znesek rente se potem razlikuje po izplačevanju pospešene in zajamčene dobe ter možnosti dedovanja in izplačevanju po zajamčenem obdobju.
Za povečavo klikni na grafiko. Infografika: Delo
V pokoju povprečno 15 let
Ponudniki zavarovanj nemalokrat upravičujejo nižje izplačevane rente z dejstvom, da jih izplačujejo do konca življenja, to je vse pogosteje tudi po 90. letu starosti. Toda sedanja pričakovana povprečna življenjska doba prebivalstva znaša 80,5 leta, čez 18 let pa bo znašala dobrih 83 let.
Sklepamo lahko, da bi po 65. letu (od upokojitve) ljudje živeli v povprečju še kakšnih 18 let. Če se bo meja upokojitve zvišala, kar je zelo verjetno, potem povprečna doba uživanja pokojnine ne bo občutno višja od današnjih približno 15 let.
V naši analizi smo želeli primerjati šest naključno izbranih pokojninskih družb v Sloveniji, pri katerih so se ljudje zavarovali pred desetimi ali 15 leti, ko velika večina niti približno ni mogla vedeti, kaj se bo s tako pokojninsko rento zgodilo v daljšem obdobju. Zato so bile primerjave med posameznimi ponudbami otežene. Danes imajo zavarovanci vsaj to možnost, da se odločajo glede na izkušnje konkretnih primerov.
Kdo tu koga ...?
Kdor je, denimo, varčeval 15 let po 100 evrov, ob svoji upokojitvi pri 65 letih pričakuje, da bo do smrti dobival vsaj zelo podoben znesek rente na mesec. Če bi dodali še donose, bi morali biti ti zneski celo večji. Pričakovanja, da naj bi bila mesečna renta višja od predhodnih vplačil, so logična tudi zato, ker sto evrov, vplačanih leta 2003, po kupni moči niti približno ne dosegajo moči 100 evrov, ki jih bo prejel leta 2033.
Če ste leta 2003 s 100 evri v trgovini nakupil za en teden hrane, bo leta 2033 z istim zneskom dobil verjetno le še za pol tedna hrane. Ko torej kdo izračuna, da mu bo njegovih danes vloženih 100 evrov čez 20 let prineslo celo nominalno nižji znesek in dodatno manjšo kupno moč, potem se pri varčevalcih vzbuja dvom.
Razlogi za drugi steber
Dodatno pokojninsko varčevanje ima tudi svoje dobre plati. Prva je to, da prisili človeka k varčevanju. Sicer bi denar morda zapravil za manj pomembne drobnarije, ki mu niti ne bi občutno izboljšale življenja. Dodatna spodbuda je davčna olajšava. Varčevanje v drugi steber vendarle prinese za spoznanje nižjo dohodnino. Čeprav večina ne zna natančno izračunati, kolikšen je njegov dejanski prihranek pri dohodnini.
Še največji argument za takšno varčevanje je v primerih, ko delež k varčevanju prispeva delodajalec in zaposlenemu doda določen znesek za dodatno pokojnino. V tem primeru pri varčevalcu ne bi smelo biti dvoma o smislenosti varčevanja v drugi pokojninski steber.
Med pomembnejši argumenti, ki pomagajo prepričati posameznika za dodatno pokojninsko varčevanje ali proti njemu, so tudi jasne informacije in dovolj trdna jamstva, ki sledijo takšnemu varčevanju. Če zavarovanec ne dobi vseh odgovorov, kako bo z njegovo rento, je tudi določitev zanjo manj verjetna.
Dober posel
Je pa dodatno pokojninsko zavarovanje zelo dober posel za pokojninske sklade. Koliko so ti skladi zaslužili od drugega pokojninskega stebra, je težko razbrati, saj se vsi ukvarjajo tudi z drugimi oblikami finančnega inženiringa in finančnih projektov. Prva osebna zavarovalnica ima 82 zaposlenih, od teh se jih sedem ukvarja s trženjem dodatnega pokojninskega zavarovanja, čisti poslovni izid družbe leta 2015 pa je znašal 3,66 milijona evrov.
V Skupni so imeli tega leta 21 zaposlenih in 1,13 milijona čistega dobička. V Pokojninski družbi A je deset zaposlenih in nerevidirani podatki za leto 2016 kažejo 1,2 milijona evrov čistega dobička. Modra zavarovalnica, ki je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji, upravlja 1,3 milijarde evrov.
V Modri zavarovalnici je zaposlenih 57 uslužbencev, v devetih mesecih 2016 so ustvarili 5,5 milijona evrov čistega dobička. Zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav nam podatka o zaslužkih s pokojninskimi zavarovanji niso razkrili. Največja slovenska zavarovalnica Triglav je imela 2341 zaposlenih in konec leta 2015 58,5 milijona evrov čistega dobička za vse oblike zavarovanj.
