Ni zanimanja za cerkvena stanovanja

Maribor – Razprodaja premoženja obubožane Nadškofije Maribor se je začela. Banka Raiffeisen je na dražbi poskusila prodati lanskega aprila zarubljenih 14 stanovanj v Barvarski ulici v mariborskem starem mestnem jedru. Vendar na dražbi z izklicno ceno 604.838 evrov ni bilo dražiteljev.

Po besedah okrajne sodnice Betke Kindermann varščine ni vplačal nihče. Sodišče bo zato dražbo ponovilo (predvidoma konec oktobra), takrat pa bo izklicna cena za cerkvena stanovanja, kot je običajno, polovico nižja. Stanovanja po katastrskih podatkih merijo skupaj 514,6 kvadratnega metra, po meritvah cenilca pa nekoliko več, 529,63 kvadratnega metra. V objektu v neposredni bližini sedeža mariborske nadškofije so stanovanja že pred časom sicer predelali v pisarne.

Banka Raiffeisen poskuša poslovne prostore prodati zaradi izterjave dolga v višini slabih 7,6 milijona evrov, prav ta spor pa se je pred dnevi že preselil na sodišče. Banka Nadškofijo Maribor toži za omenjeni znesek, ker je ta prevzela obveznost za cerkveno družbo Gospodarstvo Rast, ki je zaradi insolventnosti zdrsnila v stečaj. Gospodarstvo Rast je namreč pri banki Raiffeisen najelo posojilo, nadškofija pa je dala banki leta 2009 patronatsko izjavo, da si bo prizadevala za vrnitev te obveznosti. Menda gre za bolj moralno kot pravno pogodbo, pri čemer pravni zastopnik nadškofije, odvetnik Matej Pirih, vztraja, da patronatske izjave ni podpisal zakoniti zastopnik nadškofije, torej nadškof, temveč sta jo takratni ekonom nadškofije Mirko Krašovec in član gospodarske uprave nadškofije Dušan Zazijal.

Za gradnjo cerkve dolžni SCT

To pa, kot je znano, še zdaleč ni edina težava, s katero se po zlomu Gospodarstva Rast in obeh skladov, Zvona 1 in Zvona 2, ubada Nadškofija Maribor. Med drugim ji zaradi dolga do družbe SCT v stečaju grozi celo dražba še nedograjene cerkve v župniji Maribor Košaki. Cerkev so postavili na zemljišču, ki so ga kupili župljani. Po smrti župnika Francija Pivca (nekaj mesecev po začetku gradnje) je župnijo v pastoralno skrb prevzela nadškofija, ki je s SCT sklenila poravnavo, da mu bo za poplačilo neplačanih del v višini 665.466 evrov in zamudnih obresti, ki znašajo že skoraj 300.000 evrov, odstopila približno hektar veliko zemljišče v neposredni bližini cerkve. Vendar poravnave ni bilo mogoče uresničiti, saj so banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije na zemljišče vložile predznambe hipotek.

Če nadškofija družbi SCT v stečaju ne bo plačala glavnice in vsaj delno zamudnih obresti, se lahko zgodi, da se bosta nedograjena cerkev in zemljišče, na katerem stoji, znašla na dražbi. Košaški župnik Igor Novak upa, da konec ne bo tako tragičen. Po njegovem vedenju bi se namreč zaplet med nadškofijo in bankami lahko rešil že konec septembra.