Nič ne bo z lovom na sloko, grivarja, jerebico ...

Stop za streljanje osmih vrst ptic. Uredba ne bo omogočila širitve lovnih vrst. Kaj bo z zaščito kosca na Barju?

Objavljeno
10. julij 2014 23.47
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Lovski zvezi Slovenije (LZS), Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) in Ericu Velenje ni uspelo pri uveljavitvi predloga o uvrstitvi osmih vrst ptic med lovne vrste. Stališče ministra Dejana Židana je, da je ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) odgovorno za varstvo narave, zato uredba v tej točki ne bo spremenjena.

Predlogi za spremembo lovnih dob za sivo vrano, šojo, srako, raco mlakarico, jelena, merjasca, pižmovko, ovna, muflona, lisico in fazana bodo v novi uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob upoštevani, predlogi za uvrstitev ogroženih kozice, jerebice, sloke, kreheljca, ruševca, kormorana, grivarja in črne liske pa ne. LZS je uvrstitev med divjad predlagala za šest vrst izmed naštetih, ZGS dve, Erico Velenje pa pet.

V začetku leta 2013 je direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo uvedel postopek za spremembo uredbe, minister Dejan Židan pa je v petek, po sestanku s predstavniki LZS, ki so bili predlagatelji sestanka, povedal, da za širitev seznama lovnih vrst na MKO ne vidijo potrebe. »Mi smo ministrstvo za varovanje naravnih virov in uredba na tej točki ne bo spremenjena. Uredba gre v vladno proceduro, v usklajevanje z ostalimi resorji in bo sprejeta,« je za Delo zatrdil minister.

Minister Židan je še povedal, da so se na sestanku pogovarjali tudi o pobudi LZS, da bi se MKO poglobilo v vprašanje, kako bi lovci bolje zaščitili ptiča kosca v Krajinskem parku Ljubljansko barje. »Sklicali bomo operativni sestanek direktorata za lovstvo z vsemi deležniki, LZS, krajinskim parkom in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Pogledali bomo, ali so argumenti vseh treh strani enaki, in če so, bomo z veseljem storili dodatne korake za boljšo zaščito kosca na barju,« je pojasnil Židan.

Lov je v nekaterih zavarovanih delih krajinskega parka, na primer na območjih Draga in Ljubljanica, omejen, v naravnem rezervatu Iški morost, ki obsega le delček površin parka, pa je streljanje divjadi prepovedano. Lovci pravijo, da lisice in podobne vrste ogrožajo kosca, zato bi morali za stalež lisic in sorodnih pleniteljev skrbeti v času, ko kosca na travnikih ni, a jim to onemogoča pravna ureditev. Za podrobnejšo obrazložitev predloga smo zaprosili tudi LZS, vendar odgovorov nismo dobili.

Na vprašanje Dela ministru, ali se mu ne zdi, da je predlog predstavnikov LZS bližnjica do ponovne uvedbe lova v Iškem morostu, pa je minister pojasnil, da »ni strahu, da bi kakorkoli posegali v javni interes, ker je to tema, o kateri se ne bomo pogovarjali le s predstavniki posamezne interesne skupine, temveč bodo za isto mizo sedeli vsi trije deležniki«.

Pri Doppsu predlog lovcev vidijo drugače. »Pobuda, da bi lovci 'varovali' kosce s streljanjem lisic po naravnih rezervatih, je prozoren izgovor. V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. Gre za še eno sprevrženo pobudo lovske zveze, ki razgalja, da je naravovarstvo zanje le maska, za katero se skrivajo,« meni Tomaž Jančar.

Na vprašanje, ali je ministrstvo preverilo, če LZS še deluje v javnem interesu ohranjanja narave, pa smo včeraj z MKO prejeli pojasnilo, da so sprejeli odločbo, vendar je pred vročitvijo strankam in Doppsu kot stranskemu udeležencu javnosti ne bodo razkrili. Preverbo statusa LZS je prav zaradi predloga o lovu na dodatne vrste ptic marca lani zahteval Zavod republike Slovenije za varstvo narave.