Nihanje napetosti obuja HE Učja

Prebivalci so jo zavrnili, energetiki ne obupujejo.

Objavljeno
08. oktober 2015 23.05
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Zgornje Posočje ima zadostno dobavo električne energije, kakovost napajanja pa ni najboljša. Upadi napetosti so težava predvsem za visokotehnološka podjetja, saj jim povzročajo škodo. Zato bodo skupaj z distributerjem Elektrom Primorska (EP) iskali rešitve, med katerimi je spet tudi gradnja hidroelektrarne v Učji.

Samo Mahle Letrika Bovec, Hidria AET Tolmin, Mlekarna Planika, TIK Kobarid in TKK Srpenica imajo ob večjem izpadu skupaj za 519.000 evrov stroškov, ki jih z dovršenim elektrosistemom ne bi imeli. Izpadi so redki, pogostejše pa so motnje zaradi strel in drugih dejavnikov, značilnih za območje. Posodobitev infrastrukture z novima razdelilnima transformatorskima postajama v Kobaridu in Bovcu je nujna, pravijo v Elektru Primorska, vendar je naložba vredna 15 milijonov evrov.

Pred dnevi se je distributer s štirimi družbami dogovoril za ustanovitev iniciative, s katero bi laže pridobili denar za kratkoročno rešitev z inventivno tehnologijo, vložki v pilotni projekt pa bi se delili, saj v Elektru Primorska pravijo, da si takšnega finančnega zalogaja ne morejo privoščiti. EP bi se povezal še s Soškimi elektrarnami Nova Gorica (SENG) ter bovško in kobariško občino, ki bodo ustanovile projektni svet za usklajevanje aktivnosti. V okviru tega so že napovedali proučitev možnosti za gradnjo HE Učja in 110-kilovoltnega daljnovoda. »Gradnja HE Učja odločilno pripomore k optimalnemu razvoju distribucijskega omrežja v zgornjem Posočju,« so prepričani v EP.

Elektrarna, zaradi katere bi zajezili del reke, je bila aktualna pred petimi leti, ko je bilo vse pripravljeno za začetek postopka okoljske presoje njene umestitve v prostor. »Postopki so bili ustavljeni zaradi zakona o Soči, ki onemogoča vsako gradnjo na reki in pritokih gorvodno od Trnovega ob Soči. Zakona iz leta 1976 ni mogoče več izvajati in kliče po posodobitvi,« zatrjujejo v SENG. Glede morebitne spremembe zakona je svet severnoprimorske regije sprejel predlog, da se Soča zaščiti v celoti in dopusti gradnje na pritokih, če so okoljsko sprejemljive. Toda HE Učja so prvi zavrnili prebivalci KS Žaga, ker da je strah pred potresi in morebitnim poplavnim valom večji od potencialne ekonomske koristi. »Odločitev prebivalcev moramo spoštovati. Zavedamo se, da Bovško potrebuje dodaten vir električne preskrbe, zato je treba najti za ta prostor sprejemljivo rešitev. V tej smeri pričakujemo tudi delovanje projektnega sveta,« pravijo v bovški občini.