Tiskane izdaje
Polana - V dimu cigar in v družbi postavnih deklet, kot se za ljubitelje viskija spodobi, je Štefan Pavlinjek z murskosoboškim županom Aleksandrom Jevškom včeraj slovesno odprl svojo destilarno St. Stefan v Polani. Paradna konja destilarne-konjarne sta viski niski in konjak štefanjak.
Zakaj niski, smo vprašali Matejo Štabuc Šumak, vodjo Lovenjakovega dvora in tamkajšnjega butičnega hotela Štrk, ki se jima je včeraj tudi uradno pridružila še hišna destilarna St. Stefan, ki je ime dobila po zavetniku konj svetem Štefanu.
»Niski je podprt z našo drobno, a pomembno skrivnostjo, zato je iz v nastal n in naš niski je nizek udarec za vse, ki viskija ne marajo,« pravi Štabuc Šumakova, ki glede te drobne skrivnosti ostaja ... skrivnostna: »Gre za majhno skrivnost, ki je ne moremo izdati. Lahko pa namignem, da brez nje niski ne bi bil tako bogatega okusa.«
Iz plastike v žganjekuho
Štefan Pavlinjek, znan predvsem po svoji skupini Roto, ki jo tvori deset družb s proizvodnjo v štirih evropskih državah, proizvajajo pa izdelke iz plastičnih mas, je o žganjarni dolgo sanjal, pravi. Ker mu vsako leto ostane nekaj vina, ga je začel žgati v vinsko žganje.
»Vse skupaj je opazoval moj zet Mitja Slavinec [nekdanji poslanec LDS], ki je predlagal, naj začnem razmišljati o pridelavi konjaka oziroma vinjaka,« se spominja Pavlinjek. K sodelovanju je kmalu povabil dolgoletnega tehnologa v tovarni Talis Esada Sabanovića, sicer uveljavljenega strokovnjaka za žganja in produkte, ki se navezujejo nanj.
»V Prekmurju, kolikor vem, pa tudi v Sloveniji, točke, kjer bi si ljudje lahko ogledali potek žganjekuhe in na kraju samem preverili, kako zori viski oziroma nastaja vinjak, ni. To me je še dodatno spodbudilo, da sem se dokončno odločil za postavitev destilarne, katere glavni adut je zdaj štirinajst let star niski,« pravi Pavlinjek.
Za začetek butično
Industrijske proizvodnje žganih pijač se v družini Pavlinjekovih oziroma Rotojevih turističnih objektov ne bodo šli, pravi Mateja Štabuc Šumak, ki bo odslej poleg butičnega Rotojevega hotela Štrk skrbela še za destilarno: »Naš cilj je izdelava visokokakovostnih in kar se da naravnih žganih pijač, ki jih bomo sprva v okoli tisoč enotah prodajali le tukaj, v Lovenjakovem dvoru, v Štrku oziroma v sami destilarni, prihodnje leto pa bomo začeli naše izdelke prodajati tudi po za tovrstne pijače specializiranih trgovinah po državi.«
Poleg niskija, katerega steklenica stane trideset evrov, in pet evrov cenejšega štefanjaka bo Pavlinjekova destilarna izdelovala še domačo palinko, travarico, sheery jurko (iz domače več kot 120 let stare trte) in še nekaj podobnih žganih pijač. Na etiketi vseh kraljuje štorklja, ki na dimniku 170 let starega Lovenjakovega dvora gnezdi že več kot 70 let.
Ponosni župan
Murskosoboški župan Aleksander Jevšek je ponosen na prvo prekmursko destilarno: »Z velikim veseljem podpiram trud ekipe Štefana Pavlinjeka, ki je za postavitev te butične destilarne zagotovo morala skozi številne birokratske križe. To ni dobro in kot župan ene od mestnih občin naj jasno in glasno povem, da takšno okolje za ljudi z dobrimi idejami in poslovnimi žilicami ni navdihujoče.«
O tem, kam se bo razvila zgodba o prvi pomurski destilarni in koliko bodo njeni naravni destilanti našli pot do kupcev, je še prezgodaj razmišljati, pravi Štabuc Šumakova: »Najpomembneje je, da ljudem prvovrstno žganje ponudimo z dušo in s pravim pomurskim ponosom.«
