Tiskane izdaje
Tolmin – Z napovedano reformo lokalnih uprav v Italiji se lahko zgodi, da se bodo pravice slovenske manjšine zmanjšale, opozarja zunanji minister Karl Erjavec. V kratkem se bo zato sestal z oblastjo dežele Furlanija - Julijska krajina. Na ponovnem srečanju Slovencev iz Posočja in Videmske pokrajine v Tolminu pa so poudarili tudi pomembnost uporabe slovenskega jezika.
»Že s statuti medobčinskih unij na Goriškem in Tržaškem je bila uvedena restriktivna interpretacija stopnje zaščite, ki je zajamčena po državni in deželni zakonodaji, v Videmski pokrajini pa je večstoletna slovenska navzočnost omenjena v neznatni meri, če že ne na folkloren in grotesken način,« je na nevarnost brisanja Slovenstva v Italiji opozorila zamejka iz Kanalske doline Anna Wedam: »Za slovensko manjšino ni sprejemljivo, da bi se izgubila v večini. Mi nismo del večine. Imamo pa iste pravice, ki jih uživamo iz drugega izvora. Naše narodne korenine so drugačne, naša kultura je drugačna. Svojega jezika in svojih korenin nočemo zatajiti in nobena oblast ne more zatreti te dediščine.«
Slavnostni govornik Karl Erjavec je poudaril, da si bo Slovenija prizadevala, da bi po vzoru dvojezične šole v Špetru zaživele dvojezične šole tudi drugod v pokrajini. »Jezik ni le orodje komuniciranja, je tudi življenje in zrcalo posameznikove osebnosti in značaja. Jezik je tisto, s čimer se identificiramo. Predvsem mlade moramo spodbujati, da se naučijo slovenskega jezika, saj je prav ta zelo pomemben za oblikovanje naše narodne zavesti.«
Slovenci iz Posočja, Benečije, Terske in Kanalske doline ter Rezije so se zbrali že 46. leto zapored. Tokrat so se seznanili še s programom sodelovanja med Slovenijo in Italijo za obdobje do leta 2020. V tokratni finančni perspektivi bo za to na voljo 90 milijonov evrov, kar je sicer za kar 40 odstotkov manj od preteklega finančnega obdobja. Od tega bo 78 milijonov evrov prispevala Evropska unija. Skrčilo se je tudi območje potencialnega sodelovanja za deželo Emiglia Romagna, bodo pa odslej severnoprimorski partnerji lahko sodelovali tudi v čezmejnih projektih z Avstrijo. Polovica denarja je že rezerviranega za deset strateških projektov, je pojasnila Tatjana Rener iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Župani in predstavniki občin pa so pripravili predloge, s katerimi hočejo predvsem oživiti gorska območja na italijanski strani meje.
Gujonovo priznanje so letos podelili enemu zadnjih Čedermacev. Duhovnik Marino Qualizza namreč še vedno kot edini v Videmski pokrajini mašuje v slovenskem jeziku. »S svojim pogumom spodbuja zamejske Slovence v Videmski pokrajini, da gojijo in ohranjajo svoj materni jezik, slovenščino, tudi v najbolj oddaljenih krajih, kot je Dreka,« je nagrado utemeljil pobudnik srečanj Slovencev Videmske pokrajine in Posočja Zdravko Likar, načelnik tolminske upravne enote.
