Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenske banke so stabilne, je na razpravo komisije DZ za nadzor javnih financ o stanju v bankah odgovoril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. A na podatke o podrobnem stanju bo treba počakati do poletja, saj bodo takrat znani izvidi pregleda treh sistemskih bank, za katere se bodo v prihodnjih dneh začeli tako imenovani stresni testi.
»V prihodnjih dneh za NLB, NKBM in Abanko začnemo redne letne stresne teste, ki potekajo od uvedbe enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni banki (ECB). Ti se bodo končali do julija,« je napovedal Jazbec.
Ni potreb za dokapitalizacijo
Novih potreb po dokapitalizacijah v bankah ni, v njih pa v primerjavi z evropskimi bankami ni preveč kapitala. »So v celoti sposobne kreditirati vsako povpraševanje in nov gospodarski cikel, a tega v Sloveniji ni, ker očitno makroekonomske razmere vnašajo več strahu kot zaupanja,« je dodal.
Spor med Slovenskim državnim holdingom (SDH) in Banko Slovenije glede postopkov licenciranja novih nadzornikov v NLB precej skrbi člane komisije, saj je NLB tik pred postopkom privatizacije. »Ti postopki (naknadnega licenciranja) potekajo in bi bili po naših ocenah lahko končani do maja, najpozneje do junija,« je napovedal guverner.
Teh postopkov, kot je nadaljeval, ne morejo pospešiti, na kar da so opozarjali pred kadrovskimi menjavami, tudi s tem, da je bila zanje ključna razlaga zakona o bančništvu, ki zahteva predhodne ocene primernosti kandidatov. Dogajanje po njegovih navedbah izjemno skrbno spremljajo tudi v ECB.
Slabih posojil manj
Blaž Brodnjak, ki NLB vodi, odkar je s tega položaja odstopil Janko Medja, ki bi ga sicer SDH uradno razrešil zaradi medlega in prepočasnega zniževanja obsega slabih kreditov v banki, je poudaril, da je navajanje, da se v bankah s tem ne ukvarjajo aktivno, »neodgovorno in zavajajoče«. »V dveh letih bomo organsko slaba posojila znižali s 26 na 15 odstotkov,« je napovedal. Prodaje 800 milijonov evrov vrednih slabih terjatev ni hotel komentirati, saj ta še poteka. Je pa povedal, da zavezujoče ponudbe zanje pričakujejo v drugem četrtletju.
Oceno o preslabem upravljanju slabih terjatev je na prvi seji komisije dal tudi državni sekretar Metod Dragonja, s čimer pa se takrat nikakor ni strinjal Robert Senica, predsednik uprave NKBM, ki je tik pred prodajo skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj.
Definicije niso odločujoče
Da je področje problematično, pa vseskozi opozarja Banka Slovenije, ki si je bolj aktivne in sistemske vloge pri tem nadejala tudi od države. Jazbecu se pri tem definicija, kdaj se posojilo šteje za slabo, ne zdi odločujoča: konec leta 2015 je bilo takšnih, ki so zamujali nad 90 dni, v slovenskem bančnem sistemu za 5,6 milijarde evrov, tistih nad 180 dni pa za 5,3 milijarde evrov.
Pogoji prenosov na slabo banko so bili predpisani, danes v povprečju slaba posojila v treh sistemskih bankah predstavljajo 25 odstotkov, skoraj vsa so zavarovana z nepremičninami ali delnicami podjetij, od katerih pa jih je veliko v stečaju. Več kot polovica jih je v primeru NLB in NKBM do nerezidentov, je povzel.
Njihova pokritost z rezervacijami in slabitvami je 61-odstotna in najvišja v območju evra. »Pokritost je dobrodošla, a ne rešuje problema,« je opozoril guverner in se vprašal: »Če so tako dobro pokrita, zakaj jih vodstva ne uporabijo za zmanjševanje obsega slabih kreditov?«
Izbris v breme proračuna
Nad bankami visi še vprašanje o tem, ali je bil izbris lastnikov konec 2013 skladen z ustavo ali ne. Na vprašanje Alenke Bratušek (NP), kdo bo moral plačati, če bo ustavno sodišče odločilo, da je bil izbris imetnikov podrejenih obveznosti neupravičen, je Jazbec odgovoril, da proračun. »Če do tega pride, bo približno 600 milijonov evrov pokril proračun.«
