»Nobena cementarna ni žrtev države«

Trbovlje – Zaposleni v Lafarge Cementu (LC) trdijo, da se jim v primerjavi s Salonitom Anhovo (SA) godi krivica: so tarča okoljskih aktivistov, država, s katero že devet let bijejo bitko za okoljevarstveno dovoljenje (OVD), pa ima dvojna merila. Šli smo po sledi vira Lafargevega »zla« – odpadkov ali po njihovem alternativnih goriv, ki jih SA uporablja že trideset let.

LC je smel odpadke uporabljati vsega 220 dni v letih 2007–2009, a že pred 27 leti so poskusno sežigali tudi prah iz Lekovih prašnih komor in načrtovali uporabo emajlov ter papirniških muljev.

Salonitu je država z integralnim okoljskim dovoljenjem leta 2007 dovolila uporabo istih odpadkov kot LC, to je gume, plastike in olja, poleg tega pa lahko uporabljajo še karton, papir, les, tekstil, kostno moko in mulj iz čistilnih naprav. SA je smel na leto sežgati trikrat več odpadkov od LC in že pred petimi leti je imel za šest evrov nižje variabilne stroške na tono cementa, z odpadki pa je ob trikrat večji proizvodnji klinkerja nadomeščal dvakrat več petrolkoksa kot LC.

Sodeč po teh »vhodnih« podatkih torej trditev, da je Salonit v privilegiranem položaju, drži. Toda primerjava emisij, lege in prevetrenosti v obeh dolinah, (ne)sprejemljivosti v okolju in poslovnih rezultatov kažejo drugačno sliko. LC je leta 2013 samo v šestih mesecih petkrat bolj onesnaževal z žveplovim dioksidom kot SA, talija je emitiral trikrat več, svinca polovico, skupnega organskega ogljika (TOC) pa za četrtino več. Emisije benzena in prahu ob dvakrat nižji proizvodnji so v LC in SA domala enake; v SA odstopajo emisije živega srebra (100-krat), mangana (37-krat) in ogljikovega monoksida (skoraj dvakrat). Natalija Vidergar, ekologinja na zagorski občini, meni: »Emisije so zelo odvisne od trajanja obratovanja, zato bi bilo bolj smiselno primerjati, koliko emisij nastane za proizvodnjo ene tone klinkerja. Razen če cilj niti ni klinker, ampak samo uničenje 'goriva'.«

Še leta 2013 je imel SA 2,5-krat več zaposlenih (165) kot LC in dvakrat višje prihodke (46 milijonov evrov). Potem ko je v obdobju 2010–2012 ustvaril za dva milijona manj izgube kot LC (17,5 milijona evrov), je imel 2013 kar 24,6 milijona evrov izgube, LC pa je ostal minimalen dobiček. »Obe sta cementarni. A samo ena je ustvarila za pet milijonov zalog z emisijskimi kuponi. Če se imenuješ cementarna, še ne pomeni, da ti je dovoljeno vse, kar je dovoljeno drugi. Če bi bil LC rad SA, naj prevzame še njihovo izgubo,« pravi Uroš Macerl iz zagorske Ravenske vasi, stranka v postopku izdaje OVD za LC.

Pritiski tudi na Salonit

V SA navedb iz LC o tem, da država cementarn ne obravnava enakovredno, ne komentirajo zaradi nezadostnega poznavanja pravnih postopkov LC. »Imamo pa tudi mi težave z dolgotrajnostjo in kompleksnostjo postopkov in zakonodaje,« pravi Peter Korenjak iz SA ter dodaja, da se po rabi energije in vrednostih emisij toplogrednih plinov uvrščajo med desetino najboljših cementarn v Evropi.

A pritisk javnosti se kljub temu vse bolj stopnjuje tudi v Kanalu ob Soči. Zasavska zgodba se tu ponavlja v dosti manjšem obsegu. SA je pred kratkim pridobil soglasje občine in gradbeni dovoljenji za postavitev naprav za skladiščenje in transport t. i. 3D energentov. Ljudje zahtevajo pojasnila o hitri občinski podpori, o lanskih dopolnitvah OVD SA in namenih SA, da sežiga tudi komunalne odpadke. V SA to zanikajo in zagotavljajo, da sprememb vrst in obsega goriva ne bo, toda bodoče emisije ostajajo uganka. V LC pritiske ljudi in ignoranco države občutijo kot krivico. V Zagorju so prepričani, da bi brez aktivnega vključevanja Eko kroga v proces pridobivanja OVD za LC tovarna že najmanj sedem let sosežigala. Macerl meni, da je braniti ljudi pred kršitvami onesnaževalcev predvsem naloga države.

Očitki o dvojni razlagi

Delavci LC vztrajajo, da so izpusti družbe v skladu s predpisi in da si Slovenija dvojno razlaga alternativna goriva. Ta, pravijo, ne škodijo zdravju, petrolkoks, ki je uradno klasificiran kot stranski produkt v proizvodnji nafte, pa ni odpadek. LC ga je začel uporabljati leta 2003; emisije TOC in benzena so decembra 2003 v primerjavi z oktobrom 2002 poskočile kar za 77 (s 65 na 116 ton) oziroma za 256 odstotkov (z 1,3 na 4,6 tone).

Onesnaževalcem mejne vrednosti predpisuje država. Primerjava emisij iz LC in SA pa zbledi v primerjavi s sežigalnicami. LC je država dovolila emitirati toliko prahu kot trem sežigalnicam skupaj in štirikrat več kot SA, dušikovih oksidov je LC emitiral za štiri sežigalnice in dvakrat manj kot SA, benzena za pet sežigalnic in tudi trikrat več kot SA, skupnega organskega ogljika pa celo za dvajset sežigalnic odpadkov in štirikrat več od SA.

Nobena od cementarn ni žrtev države, je prepričan Macerl. »Ljudje smo njune žrtve. Ker po navedbah LC organske snovi v emisijah ne izvirajo iz goriva, ampak iz surovine za izdelavo cementa, mu je država smela dodeliti poljubno visoko mejno vrednost. Razlik med benzenom iz ene ali druge cementarne ali sežigalnice pa za zdravje ljudi po moje ni.«