Notranjski les – lep le na papirju

Ilirska Bistrica – Občine Bloke, Loška dolina, Cerknica, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica so od januarja 2013, ko je to regijo obiskala Janševa vlada, zaznamovali predvsem žled in nekajkrat poplave. A kot kažejo rezultati, gospodarstva to ni prizadelo. V regiji z velikim deležem gozda in zavarovanih območij je bilo največ narejenega v turizmu, nič na področju izkoriščanja lesa.

Gospodarske družbe v Primorsko-notranjski in od začetka letošnjega leta ne več Notranjsko-kraški regiji so leto 2014 sklenile z 31 milijoni evrov neto čistega dobička, kar je polovico več kot leta 2013 in kar je regijo uvrstilo na sedmo mesto med 12 slovenskimi statističnimi regijami.

Druga stran teh rezultatov pa je, da so lanski neto čisti dobiček, ki je bil kar trikrat večji kot leta 2008, ustvarile gospodarske družbe s 1427 manj zaposlenimi. Povprečna plača zaposlenih, ki je lani znašala 1282 evrov, je še vedno za več kot 200 evrov nižja od povprečne plače v državi, kar govori predvsem o delovno intenzivnem gospodarstvu. Stopnja registrirane brezposelnosti se zadnja leta zelo počasi zmanjšuje, z 12,8-odstotne s 3101 brezposelnimi leta 2012 na lanskih 11,9 odstotka z 2895 brezposelnimi, stečaj družb Javor Pivka v likvidaciji pa to sliko lahko hitro poslabša.

Še ničesar za oživitev gospodarstva

Uresničene so bile obljube takratnega ministra za infrastrukturo, Postojnčana Zvonka Černača: energetska sanacija nekaj zgradb in šol, na primer Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici ter šol v Cerknici in Begunjah, konec letošnjega avgusta pa bi morala biti dokončana graditev obvoznice v Ilirski Bistrici, ki bo stala 11,5 milijona evrov, večinoma evropskih.

Predsednik razvojnega sveta regije, cerkniški župan Marko Rupar, meni, da je država popravila le majhen delež posledic poplav, popolnoma ničesar pa še ni storila za dolgoročno protipoplavno varnost. »Država ni ničesar storila za oživitev gospodarstva, ničesar na področju izkoriščanja lesa, ničesar pri razbremenitvi gospodarstva z vidika plač,« pravi Rupar. »Ne vidim resnih sistemskih potez za izboljšanje razmer v gospodarstvu, les kot prioriteto pa imamo še vedno le zapisano v razvojnih programih,« pravi Boštjan Požar. Rupar opozarja, da bi morala vlada tudi v finančnem obdobju do leta 2020 še zlasti občinam na občutljivem krasu zagotoviti kohezijski denar za dokončanje graditve čistilnih naprav in kanalizacij, saj bo to infrastrukturo zgolj z lastnim denarjem nemogoče dokončati. Postojnski župan Igor Marentič hoče zakonsko regulativo za vojaško urjenje na Počku.

Po vseh vladnih obiskih in obljubah so še vedno velika razvojna cokla prometne povezave. Rednega potniškega prometa po železnici od Ilirske Bistrice do Ljubljane vse od žledu še vedno ni, ceste so že desetletja enake oziroma vsak dan slabše, načrte za avtocesto od primorske avtoceste do Jelšan pa naj bi nadomestili načrti za posodobitev sedanje državne ceste.

Še največ novosti v turistični infrastrukturi

Še največ novosti je v turistični infrastrukturi, ki omogoča »izkoristek« naravnih danosti. Čeprav je regija v svojem imenu izgubila besedo »kras«, svojo kraško identiteto vse bolj uveljavlja z znamko Zeleni kras. Ta je bogatejši za stalno postavitev Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna, Notranjski regijski park se vse bolj uspešno povezuje z lokalnimi ponudniki, Park vojaške zgodovine v Pivki se širi in razvija, država pa je končno našla tudi najemnika za gostišče pri gradu Snežnik. V regiji se pripravljajo tudi na postopke nominacije klasičnega krasa na Unescov seznam in na postopke članstvo v družbi geoparkov.