Tiskane izdaje
Cerknica – Javni zavod Notranjski regijski park (NRP), v sklopu katerega delujeta še cerkniški kulturni dom in turistični informacijski center, bo od 1. septembra predvidoma vodil Matevž Podjed, novinar RTV Slovenija. Včeraj so ga soglasno potrdili cekrniški občinski svetniki, prihodnji teden bo to verjetno storil še svet zavoda. Z bodočim novim direktorjem smo se pogovarjali o novostih, ki se napovedujejo cerkniškemu turizmu.
Iz turista na Cerkniškem jezeru se boste kmalu prelevili v (so)oblikovalca turizma na Cerkniškem. Katere so njegove sedanje šibke točke?
Notranjski regijski park je izjemen naravni biser. Sliši se obrabljeno, ampak to je moje osebno doživljanje tega prostora. Takšnega so stoletja ohranile generacije, ki so tu živele in kmetovale z izjemnim občutkom. Pri ambicijah o razvoju turizma tega ne smemo pozabiti. Notranjski regijski park je in bo najprej varuh narave in v tem pogledu je vodstvo parka z dosedanjim direktorjem Tinetom Scheinom v preteklih desetih letih opravilo nekaj izjemnih nalog. Problemov v turizmu pa je cela vrsta. Na primer: nedopustno je, da se z avtodomi pripeljejo kadarkoli in kamorkoli na jezero in tam preživijo noč. Nisem za to, da bi zapirali prostor, treba pa je sprejeti pravila igre, urediti ustrezna parkirna mesta in storitve tudi zaračunati. Seveda bo nujen dogovor z vsemi, ki so vpleteni v cerkniško turistično zgodbo. Skupaj moramo najti odgovor na vprašanje, kaj hočemo.
Kakšne vrste turizem boste gradili?
Okolje samo določa vrsto mogočega turizma. Moja vizija je, da bi vsak obiskovalec Cerkniškega jezera, Križne jame ali Rakovega Škocjana najprej spoznal osnovne zakonitosti kraške narave, zgodovinska dejstva, prostora. Šele nato bi se lahko podal na doživljanje kraških pojavov in bogate dediščine. Menim, da niti otrok ne bi smel končati osnovne šole, ne da bi obiskal in razumel, kako deluje ne samo Cerkniško jezero, ampak celoten notranjski kras.
S turističnimi ponudniki in društvi nas čaka precej dela, najprej oblikovanje turistične infrastrukture. Na tem področju je Cerknica prespala najmanj zadnjih 30 let. Obiskovalec se mora zdaj znajti sam. Ni smerokazov, oznak naravnih posebnosti, urejenih pešpoti, kolesarskih poti, razgledišč, opazovalnic za ptice. Obiskovalci zato naokrog tavajo vsak po svoje, precej pa se jih, potem ko popijejo kavo, odpravi drugam. Kako naj ob naštetem uspešno delujejo turistične kmetije in domači turistični ponudniki? Jeza ljudi je na tej točki upravičena. Verjamem, da se bodo stvari spremenile tudi zaradi iskrenega namena župana Marka Ruparja. Seveda bo treba v boj za evropski denar.
Kako do tega, kar ste opisovali?
Ni velike filozofije. Zgledovati se je treba tudi po tem, kar že obstaja. Maketa Cerkniškega jezera Vekoslava Kebeta je odličen primer, dober primer so tudi nekatere turistične kmetije. Najprej bo treba urediti osnovni center za obiskovalce. Prostor je že določen s parkiriščem na Cerkniškem jezeru, ki ga je pred leti uredila občina. V mislih nimam betonskega objekta z inoks ograjami, ampak nekaj, kar v teh krajih obstaja že stoletja, na primer notranjski kozolec v prilagojeni izvedbi in vsebini. Center kot točka srečevanja vseh obiskovalcev in vse turistične ponudbe v občini z osnovnimi informacijami o naravi, kulturni zapuščini, atraktivnih točkah parka, v njem pa je treba ponuditi vse, kar ponujajo domačini, od prenočitve do dobre klobase. Poenostavljam, ampak to je to.
Do zdaj je bilo predstav o cerkniškem turizmu, kolikor je turističnih ponudnikov, društev in ribičev ... Povezati vse te v isto smer ne bo lahko delo.
Preseči moramo to, da se vsak bori sam in le zase. To bo najtežji del naloge. A ponavljam, vse, od ureditve infrastrukture s centrom do povezane ponudbe domačinov, se ne bo zgodilo čez noč, to je desetletni projekt.
Da je interesov veliko, pa se mi zdi pravilno. Želim si jasnega izražanja interesov pa tudi tega, da bi bili ljudje samozavestni. Manjka zaupanje v to, da je to okolje unikatno in da so njihovi produkti unikatni. A najti bo treba bistvene stične točke. Ena ključnih je verjetno povečevanje števila obiskovalcev, ki bi se čim dlje zadržali znotraj meja parka in seveda čim več doživeli.
Država se z NRP, katerega zasnove je Cerknica preprosto prepisala iz projekta Regijski park Snežnik, ni ukvarjala. Ima snežniški park še vedno možnosti?
Mislim, da uslužbenci na državni ravni dobro poznajo kakovost tega prostora v okoljevarstvenem smislu. Od tod želja po ustanavljanju Regijskega parka Snežnik. Pojavljajo se želje po zavarovanju Planinskega polja. Opažam, da vse več ljudi v parkovnih ureditvah vidi priložnosti. Pivka je dober primer. Tam je nekaj ljudi, ki vlečejo konje naprej in so spoznali vrednost prostora ter ustanovili svoj krajinski park, ki meji na cerkniškega. Nastalo je zavidanja vredno veliko zavarovano območje, ki ponuja nove priložnosti tudi za financiranje skupnih projektov. Počasi bomo vsi skupaj ugotovili, da je bila zamisel o Regijskem parku Snežnik odlična ideja. Morda je bilo pred dobrimi desetimi leti prezgodaj. Je pa res, da ljudem ne moremo samo vsiljevati omejitev življenja v parku. Vzporedno morajo teči razvojni projekti, ki ljudem pokažejo na smiselnost parkovnih ureditev. Zame se Notranjski regijski park začenja na Planinskem polju, konča pa na Snežniku. Tega si želim. Zaradi okoljevarstvene nuje in turističnega potenciala.
