Nov najdaljši jamski sistem je pod Migovcem

Podzemni labirint v Tolminsko-bohinjskih gorah je dolg 24.900 metrov, raziskanih je še pet kilometrov več.

čet, 16.08.2012, 18:00
Tolminski jamarji so lani praznovali 40. obletnico delovanja. V tem času so v kataster vpisali 141 jam. Trenutno je operativnih 21

Tolminski jamarji so s povezavo dveh jamskih sistemov pod Tolminskim Migovcem povezali najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Nov rekord, ki so ga dosegli v ponedeljek znaša 24.900 metrov, do zdaj je bil z 20.570 metri najdaljši postojnsko-planinski jamski sistem.

Tolminski jamarji so s pomočjo jamarjev londonskega Imperial College Caving Cluba v ponedeljek uspešno premagali še zadnje metre neraziskanih rovov v velikem podzemnem labirintu v Tolminsko-bohinjskih gorah in dosegli rove, ki so jih raziskali že leta 1998. »Takrat smo raziskovali v globino. Če bi raziskovali samo dva metra višje v horizontalni smeri, bi povezavo dveh sistemov dobili precej prej,« je povedal eden najizkušenejših slovenskih jamarjev Andrej Fratnik.

Jamski sistem pod Migovcem je tipični alpski jamski sistem, ki ga tamkajšnji jamarji raziskujejo že vse od leta 1974. Sestavljajo ga trije jamski sistemi, med katerimi sta povezana Mig in Vrtnarija, oba dolga dobrih 12 kilometrov, povezava petkilometrske Primadone z osrednjim Migom pa ostaja izziv za prihodnost. »Do zdaj smo raziskali 30 kilometrov jam pod Migovcem, iščemo pa še zadnjo povezavo. Daleč od tega, da je naše delo končano. Opazili smo sledi na sever proti Komni. Rekord se bo tako prej ali slej povečal,« je še dejal Fratnik.

Raziskovanje podzemnega sveta nad Tolminom poteka zelo intenzivno od leta 1994, ko so se domačim jamarjem pridružili prej omenjeni angleški kolegi. Od takrat vsako poletje približno 30 jamarjev za več tednov postavi tabor. Nekateri med njimi v jami delajo tudi do štiri dni zaporedoma, saj imajo poleg baznega tabora na vrhu skoraj 1900 metrov visokega Migovca postavljen tabor tudi na dobrih 500 metrih globine.

Rekord so sicer Tolminci, ki so leta 1988 menda kot prvi na svetu smučali na ledeniku pod zemljo, napovedovali več let. »Raziskovanje jam je zelo počasen proces, ki je odvisen od sreče in dela. Letos smo v enem mesecu odkrili skoraj tri kilometre novih rovov, brez sreče bi se lahko pohvalili samo z nekaj sto metri. Končni dosežek je pohvala našemu garanju,« je dejal predsednik jamarske sekcije tolminskega planinskega društva Zdenko Rejec. Novi slovenski jamski rekord gotovo ni zadnji mejnik naših jamarjev. »Potencial kaninskega pogorja je še precej večji,« je dejal Fratnik.

Povezane novice

Hej, je kaj živega tam daleč spodaj?
8. junij ob 18:00
Odkritja novih organizmov. Brezoka bitja v globinah najgloblje jame na svetu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
no