Nov potres v Posočju vedno vprašanje časa

Velikonočni potres na cesto vrgel 700 prebivalcev Posočja, tresenje se je ponovilo že čez šest let.

Objavljeno
11. april 2018 22.53
Posodobljeno
12. april 2018 07.00
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Drežniške Ravne – V zadnjem stoletju ni bilo močnejšega potresa z žariščem v Sloveniji, kot je bil velikonočni potres na današnji dan leta 1998. Na velikonočno nedeljo je predvsem zgornjemu Posočju povzročil spominsko travmo z rušilno močjo, katere posledice so odpravljali še desetletje. Čeprav danes mineva že 20 let od naravne nesreče, se je mnogi spominjajo, kot bi bila včeraj.

»Vsakič, ko gre težji tovornjak mimo hiše, se zdrznem. Če doživiš potres, ti ostane v krvi. Kdor pravi, da se ga ne boji, laže,« pripoveduje Milan Štulc, ki je bil leta 1998 poveljnik bovške civilne zaščite. Magnituda velikonočnega potresa je bila 5,6, najvišja ocenjena intenziteta pa med sedmo in osmo stopnjo po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici (EMS). Žarišče je bilo med dolino Lepene in pobočji Krnskega pogorja v globini osem kilometrov. Največjo škodo je povzročil v vaseh nad Kobaridom in Tolminom, v spodnjih Drežniških Ravnah, v Magozdu, v Tolminskih Ravnah, na planini Polog in Javorci, le malo manjšo v Bovcu, Kalu - Koritnici, zgornjih Drežniških Ravnah, Jezercah in Krnu.

Ivanka Gorenjšček z možem Markom v spodnjih Drežniških Ravnah še ni posrebala praznične kave, ko je udarilo. »Mislila sem, da je eksplodirala jeklenka. Takoj sva hotela iz hiše, a se vrata niso odprla,« se spominja. S pobegom na varno je zadnjič zapustila staro kamnito hišo. Noč je družina prebila v prikolici, nato pa se jih je šest gnetlo v zabojniku še tri leta, preden so se lahko vrnili v novo zgradbo: »Najbolj sem pogrešala dostojne sanitarije. Pozimi bi raje odšla k potoku. Zaradi potresa so šla mimo tudi leta odraščanja najinih otrok, ki so nato odšli. Nama pa je ostala velika hiša.«



Drežniške Ravne so po potresu postale nova vas. Od kakšnih 30 hiš v spodnjem delu le tri niso zgrajene na novo. Rado Rakušček z družino je bil le štiri mesece v obnovljeni hiši, ko je velikonočni potres naredil svoje. Takrat so se odločili za obnovo z injektiranjem, a je naslednji potres leta 2004 hišo spet tako zamajal, da je bila le pogojno varna za življenje. Ko je nato le privolil v rušenje in novogradnjo, pa je na začetek del čakal vse do leta 2011. V novo hišo se je družina vselila šele pred petimi leti. »Prej smo dve leti živeli pri sosedih. Saj ni bilo tako slabo,« se danes z nekaj nasmeška spominja Rakušček. A je potres pustil nekaj ran: »To so bila leta stresa. Hišo sem začel obnavljati mlad, ampak je vse tako dolgo trajalo.«

Varne(jše) zgolj novogradnje

Potres je na cesto v Posočju spravil približno 700 ljudi, prizadel pa je območje 16 slovenskih občin. Od poškodovanih 4055 objektov so jih obnovili 1829, največ stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih. Takratna vlada je pred poletjem ustanovila Državno tehnično pisarno za popotresno obnovo. Načrte ji je prekrižal julijski potres leta 2004, ki je poškodoval tudi na novo sanirane objekte.

»Izkazalo se je, da hitenje z obnovo ni pravi pristop,« priznava takratni vodja pisarne Stanislav Beguš, ki ima na podlagi izkušenj zdaj zalogo predlogov za obnovo, če bi se nesreča ponovila. Predvsem pa se je izkazalo, da so rušitve starih hiš in novogradnje edina prava protipotresna zaščita. »Vendar za vse ni bilo denarja,« dodaja Beguš. Popotresna obnova se je fizično končala po desetletju. Država je zanjo namenila okroglih 100 milijonov evrov. Obnova po zadnjem potresu leta 2004 pa bo predvidoma končana šele prihodnje leto.



Kmalu spet

Alpe se zaradi trka med afriško in evropsko tektonsko ploščo še vedno dvigujejo s hitrostjo do nekaj milimetrov na leto, zato je nov potres v Posočju vse bolj vprašanje časa. Stanovanjske in poslovne stavbe pri nas po podatkih inštituta za konstrukcije in potresno inženirstvo projektirajo za potres, ki v povprečju nastane enkrat na 475 let, kar hkrati pomeni, da je verjetnost ponovitve velikonočnega potresa vsakih 50 let kar desetodstotna, pri čemer pa potresna nevarnost za Posočje ni večja kot za območje Ljubljane. Medtem ko podatki kažejo, da je bila verjetnost izgube življenja zaradi potresa med letoma 1980 in 2000 v Evropi veliko večja kot v ZDA ali celo na Japonskem, pa je sodeč po sodobnejših študijah potresno tveganje za novozgrajene objekte po novem evropskem standardu približno desetkrat manjše kot pri tistih, zgrajenih pred dobrimi 50 leti.