Nova frankolovska učna pot in spomenik, dar bolgarskih stenografov

V čast Antonu Bezenšku bodo danes pred šolo odkrili spomenik in odprli Tončkovo učno pot z veliko ptičjega petja.

Objavljeno
23. maj 2014 21.18
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Frankolovo - Letos obeležujemo 160-letnico rojstva publicista, učitelja, utemeljitelja bolgarske in hrvaške stenografije ter velikega prijatelja Bolgarije Antona Bezenška. Rojen je bil 15. aprila 1854 v Bukovju pri Frankolovem, ki se danes imenuje Bezenškovo Bukovje.

Frankolovčani so se njegovemu spominu želeli pokloniti tudi z odprtjem nove učne poti, ki so jo poimenovali Tončkova učna pot. Uredili so jo tudi z evropskimi sredstvi, pri tem pa so Turističnemu društvu Frankolovo pomagale lokalne akcijske skupine občin Celje, Laško, Štore in Vojnik.

Namesto markacij ptičje hišice

Učna pot vodi od osnovne šole, ki so jo prav ta mesec poimenovali po Antonu Bezenšku, po Frankolovem. Po sprehodu skozi park pri Graščini je treba slediti le označbam, ki pa so jih namesto tradicionalnih markacij nadomestili s ptičjimi hišicami. Vsaka ima zvonec, ki se oglasi kot ptičje petje različnih ptic. Tako bodo otroci (in odrasli) lahko spoznavali različno ptičje petje.

Na poti bodo obiskovalci lahko opazovali tudi različna drevesa, ki bodo opremljena z informativnimi tablami, na poti je tudi obnovljena klet iz leta 1300, ki so jo uporabljali menihi iz Žičke kartuzije. Ob poti je tudi Bezenškova rojstna hiša. Pot so po treh urah zmerne hoje zaključi spet pri šoli.

Kopija bolgarskega spomenika

Pri šoli bodo danes odprli tudi Bezenškov kip, ki ga je po originalu, ki stoji v parku carja Simeona v Sofiji, izdelal kipar Petar Kostadinov. Kopijo so Frankolovčanom podarili bolgarski stenografi v zahvalo za Bezenškovo delo v Bolgariji.

Bezenšek je v Bolgarijo prišel leta 1878 kot specialist okrajšav (stenografije) na povabilo takratne vlade, da bi razvil bolgarsko stenografijo in vodil zapisnike v parlamentu. Tako je postal glavni stenograf v parlamentu kneževine Bolgarije. Hkrati je vodil stenografski tečaj in izobrazil več kot 1500 Bolgarov. Pomagal je tudi skupščini vzhodne Rumelije. Po združitvi kneževine Bolgarije in vzhodne Rumelije je nadaljeval stenografsko delo, na Frankolovo pa se ni nikoli vrnil.