Nova imena vojašnic: Rozman - Stane ni več dober

SD zahteva nujno sejo na temo preimenovanja vojašnic, Mladi forum Kočevje pa je pripravil peticijo proti preimenovanju.

Objavljeno
28. junij 2012 22.12
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika
Ljubljana – Od dvajsetih slovenskih vojašnic jih je ob dnevu državnosti šest dobilo novo ime, ena se je preimenovala. Vojašnice so bile poimenovane po slovenski teritorialni obrambi in padlih med osamosvojitveno vojno. Odredbe o imenovanju oziroma preimenovanju je podpisal minister za obrambo Aleš Hojs.

Tako po novem 10. motorizirani bataljon, 17. bataljon vojaške policije, enota za protokol in fizikalno-kemijski laboratorij niso več nastanjeni v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta – ta se je v zgodnjih devetdesetih preimenovala iz Vojašnice bratstva in enotnosti –, temveč v Vojašnici Edvarda Peperka. Peperko je bil kot pripadnik teritorialne obrambe ena prvih žrtev vojne za Slovenijo, smrtno ranjen je bil v spopadu v Trzinu.

Partizan Franc Rozman - Stane je sicer še vedno upodobljen na slovenskem dvoevrskem kovancu, januarja lani pa je bil upodobljen tudi na poštni znamki. Marca lani so na finančnem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Franc Križanič, o Rozmanovem romanju na kovanec povedali: »Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski borci, velja za enega najsvetlejših likov iz časov NOB. Bil je izraz idej in upanja slovenskega naroda med narodnoosvobodilnim bojem.«

Za vlado – katere obrambni minister Aleš Hojs je s preimenovanjem vojašnic po mnenju nekaterih samo sklenil vladno fronto okrog rdeče zvezde na praporih določenih veteranskih združenj – Franc Rozman - Stane očitno ni vreden te časti.

»Rane se še niso zacelile«

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič se zato sprašuje, ali je bila odločitev dovolj premišljena: »Upam, da je odločitev ministra za obrambo skrbno pretehtana in ne bo povzročila novih delitev. Rane svojcev padlih za Slovenijo se še niso zacelile in vsaka neustrezna odločitev o poimenovanju vojašnic, cest, trgov in ulic po njihovih najdražjih lahko prizadene tiste, ki v tem izboru niso našli svojega imena. Prav tako so življenja izgubili miličniki in civilisti. Upam tudi, da so pri izbiri uporabili ustrezne in predvsem pravične kriterije.«

Po Lipičevem mnenju je sicer »primerno, da se nekatere vojašnice poimenujejo tudi po ljudeh in pomembnejših dogodkih iz obdobja osamosvojitvene vojne«. S tega vidika v zvezi veteranov Hojsovo odločitev razumejo in podpirajo, »vendar kljub temu menimo, da morajo nekatere vojašnice nositi tudi imena iz naše pretekle zgodovine. Tako iz narodnoosvobodilne vojne kot iz katerega drugega obdobja.«

Poimenovanje oziroma preimenovanje vojaških objektov je v skladu z 42. členom zakona o obrambi v pristojnosti ministra za obrambo. Hojsova predhodnica Ljubica Jelušič ni preimenovala niti ene vojašnice, spomnimo pa naj tudi, da je sedanji obrambni minister Hojs član komaj leto in pol starega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je pri njem pred kratkim že (neuspešno) lobiralo, da bi spremenili datum praznovanja Slovenske vojske. Predsednik združenja Slavko Kmetič je član koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, imenovan pa je bil tudi za člana programskega sveta RTV.