Tiskane izdaje
Ljubljana – Okoli 3000 javnih naročnikov in ogromno ponudnikov bo moralo osvojiti spremenjen sistem javnega naročanja. Tik pred sprejetjem je namreč nov zakon o javnem naročanju, ki prinaša nova pravila za delitev državnih milijard – samo lani jih je bilo z javnimi naročili razdeljenih 3,7 milijarde evrov.
Po vetu v državnem svetu bodo poslanci o novem zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) glasovali, odvisno od poteka redne seje, danes ali jutri. Za potrditev je potrebna absolutna večina 46 glasov, ki pa naj ne bi bila vprašljiva. Nov zakon, ki je napisan na temelju evropskih direktiv, bo začel veljati aprila prihodnje leto, kot to zahtevajo bruseljska pravila.
Nov zakon o javnem naročanju prinaša poenostavitev in večjo učinkovitost javnih naročil ter prihranek časa in denarja tako za naročnike kot podjetja, zagotavljajo na ministrstvu za javno upravo (MJU).
Po drugi strani so mnogi do zakona kritični.
Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) ocenjuje, da bi zakon moral ohraniti ureditev, da javni naročniki neposredno poplačajo podizvajalce. Po drugi strani so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zadovoljni »z bolj sorazmerno porazdelitvijo obveznosti in pravic izvajalcev in podizvajalcev«. Obe zbornici pa se strinjata, da za premalo dejavnosti (projektantske, svetovalne, programerske in prevajalske storitve) velja prepoved uporabe kriterija najnižje cene.
V državnem svetu je bilo slišati tudi pomisleke o učinkovitosti ureditve izločanja neobičajno nizkih ponudb. Na GZS so s to ureditvijo zadovoljni, saj bodo morali naročniki presojati ponudbene cene glede na cene na trgu oziroma ali so izpolnjeni določeni zakonski pogoji, med drugim tudi upoštevanje socialne klavzule.
Kmetje pa so veto podprli, ker po njihovem mnenju ZJN-3 ne spodbuja javnih naročnikov dovolj, da bi kupovali lokalno hrano. Po njihovem mnenju ne bi smelo biti omejitve vrednosti sklopa – ta je po ZJN-3 postavljena pri 80.000 evrov –, ki ga lahko naročnik odda brez postopka javnega naročanja.
Na GZS poudarjajo, da zakon ne bo odpravil vseh težav, zato vlado pozivajo k pripravi smernic, ki bodo naročnikom dala jasnejša navodila za izvedbo naročil. Na MJU te obljubljajo do poletja prihodnje leto, do takrat pa bodo naročnikom tudi predstavili nov zakon.
Kaj prinaša novi Zakon o javnem naročanju?
Postopki
Sedanji postopek s pogajanji po predhodni objavi je nadomeščen s konkurenčnim postopkom s pogajanji. V tem mora naročnik vnaprej določiti minimalne zahteve, ki opredeljujejo vrsto javnega naročila, in se med pogajanji ne smejo spreminjati. Pod enakimi pogoji kot konkurenčni postopek s pogajanji je dostopen konkurenčni dialog. Ta se uporabi, ko naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg glede tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. Oba postopka se bosta uporabljala zlasti za kompleksne nabave. Nov postopek pa se imenuje partnerstvo za inovacije. Ta je namenjen naročanjem inovativnih rešitev prek spodbujanja raziskav in razvoja. Inovativne ponudbe bodo imele prednost, saj bodo upoštevane njihove dolgoročne koristi.
Ponudniki
Ponudniki bodo imeli manj administrativnih ovir, zlasti v fazi dokazovanja izpolnjevanja pogojev, obljubljajo na MJU. Za sodelovanje v postopku bo namreč zadoščalo, da ponudniki predložijo le lastno pisno izjavo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, finančnem statusu in sposobnosti. Gre za standardni obrazec za lastno izjavo, tako imenovani ESPD. S tem se bo zmanjšalo število zahtevanih dokumentov, potrebnih za izbiro podjetij. Vsa dokazila, da izpolnjuje razpisne pogoje, bo moralo predložiti le podjetje, ki bo v postopku izbrano. ZJN-3 za ponudnike prinaša lažjo dostopnost do naročil, kar jim omogoča obvezna razdelitev velikih naročil na sklope, še pravijo na MJU.
Javni naročniki
Naročniki imajo več svobode pri izbiri vrste in oblike postopka in več možnosti pri dogovarjanju o pogojih izvedbe javnega naročila, zato da bo bolje prilagojeno njegovim posebnim potrebam, poudarjajo na MJU. Tako lahko, denimo, v odprtih postopkih odločajo o vrstnem redu postopka: lahko najprej preverijo izpolnjevanje pogojev in nato ocenijo ponudbe ali pa se odločijo na obratni vrstni red. Naročnik ima možnost, da pri ocenjevanju ponudb upošteva kvalifikacijo in izkušenost osebja, imenovanega za izvajanje javnega naročila ter da omeji oddajo naročila za ključni del le neposredno ponudniku. Spremembe bo prineslo tudi e-naročanje.
E-naročanje
Postopoma se bo uveljavljalo elektronsko javno naročanje v vseh stopnjah naročanja. V polni veljavnosti naj bi bilo najpozneje do 1. aprila 2018. Na spletu se bodo objavila obvestila o javnem naročilu (e-obvestilo), vsa dokumentacija za spletni razpis (e-dostop do razpisne dokumentacije), vse ponudbe pa se naročnikom v javnem sektorju oddajo elektronsko (e-oddaja). "E-naročanje lahko poenostavi izvedbo javnega naročila, zmanjša količino odpadkov in zagotovi boljši izid postopka, in sicer nižjo ceno in boljšo kakovost," pravijo na MJU in navajajo, da naročniki, ki so že prešli na e-naročanje, poročajo o prihrankih med petimi in 20 odstotki.
E-naročanje se bo uvajalo postopoma. Foto: Reuters
RokiMinimalni rok za prejem ponudb pri odprtem postopku se je skrajšal za pet dni na 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu, pod določenimi pogoji se ta rok lahko še skrajša. "Samo trajanje celotnih postopkov naročanja pa zakon skrajšuje tudi z ukitvijo instituta dodatne obrazložitve, saj mora biti ta zajeta že v sami določitvi, hkrati pa se odločitve vročajo preko portala javnih naročil in se s tem skrajšuje obdobje, v katerem postane odločitve pravnomočna. Zaradi nesprejemanja odločitev in fikcije vročanja 15. dan po zakonu, ki ureja upravni postopek, je pogosto rok za pravno varstvo začel teži šele 15. dan po prejemu odločitve. Po novem bo ta rok začel teči naslednji dan po objavi odločitve na portalu, s čemer se bodo postopki skrajšali za vsaj 20 dni," pojasnjujejo na MJU.
Mala in srednja podjetja
ZJN-3 bo po mnenju ministrstva omogočil lažji dostop malih in srednjih podjetij k javnim naročilom. K temu bo predvidoma prispevala obveznost, da se naročilo deli na sklope, če to omogoča narava naročila in če to prispeva h gospodarnosti. Poleg tega mora naročnik sprejeti vse ponudnike s primernim finančnim stanjem za oddajo naročila. V preteklosti so bili pogosto izločeni manjši ponudniki, ker so naročniki za naročila nizke denarne vrednosti zahtevali visok skupni letni promet. Sedaj zahtevani letni prihodki ne smejo biti več kot dvakrat višji od ocenjene vrednosti naročila.
Podizvajalci
Neposredna plačila podizvajalcem pri storitvah in gradnjah so tudi po novem zakonu obvezna, a le, če podizvajalec to zahteva. Če podizvajalec tega ne bo zahteval, morata glavni izvajalec in podizvajalec z izjavo potrdita poravnavo vseh obveznosti v 60 dneh po plačilu zadnjega računa ali situacije. Če naročnik ne bo prejel te izjave, ali bo ta neresnična, je v skladu z zakonom to prekršek, po katerem bo tak izvajalec poleg globe tudi izločen iz postopkov javnih naročil za tri leta.
Okolje in sociala
Podjetje, ki ne spoštuje okoljskih obveznosti, se lahko izključi iz postopka javnega naročila. Če ima ponudba neobičajno nizko ceno, ker ne izpolnjuje okoljskih obveznosti, jo je treba zavrniti. Izločitev neobičajno nizke ponudbe je obvezna tudi, če je cena nizka zaradi nespoštovanja delovne in socialne zakonodaje. Če ponudnik ne bo izplačeval plač ali mu bo dvakrat izrečena globa za prekršek v zvezi z delom, bo moral biti iz postopka javnega naročanja avtomatično izločen. Naročnik bo imel možnost določiti socialna merila, denimo število dolgotrajno brezposelnih pri ponudniku.
Kriterij najnižje cene
Uporaba cene kot edinega kriterija izbire je prepovedana pri naročanju projektantskih, svetovalnih, programerskih in prevajalskih storitev, ne pa tudi v gradbeništvu. Zakaj ne? "Ekonomsko najugodnejša ponudba predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri tem pa je možno in pri gradnjah tudi običajno pogosto oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe opraviti zgolj na podlagi cenovne ali stroškovne učinkovitosti. Pomembno je, da morajo naročniki ustrezne standarde kakovosti določiti s tehničnimi specifikacijami (natačnim opisom predmeta naročila) in pogoji za izvedbo javnega naročila. Tako že danes velja, da mora naročnik na podlagi uredbe o zelenem javnem naročanju upoštevati tudi vrsto drugih kriterijev, ki omogočajo trajnostno gradnjo stavb," odgovarjajo na MJU.
Naročniki še vedno lahko uporabijo kriterij najnižje cene za naročanje gradbenih storitev.
Foto: Roman Šipić/Delo
Nenormalno nizke ponudbe
ZJN-3 ne določa avtomatičnega izločanja ponudb, saj tega po pojasnilih ministrstva za javno upravo ne dovoljuje evropska zakonodaja. Izločitev nizke ponudbe je mogoča samo, če te ponudniki niso sposobni pojasniti. ZJN-3 določa, da je potrebno nizko ceno preveriti, če ponujena cena odstopa od cen na trgu. Naročnik mora ponudbo preveriti tudi, ko prejme vsaj štiri ponudbe, pri čemer je najnižja ponudba za 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti dopustnih ponudb in 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene. Izločitev neobičajno nizke ponudbe pa je obvezna vedno, če je cena nizka zaradi nespoštovanja delovne, okoljske in socialne zakonodaje.
Kmetje
Pri naročanju živil se prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti, denimo sezonsko pridelana živila na ekološki način, in živila, proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil. Po novem se prednostno upoštevajo tudi živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu. Naročniki lahko iz javnega naročila izločijo enega ali več sklopov, a vrednost izločenih sklopov mora biti nižja od 80.000 evrov brez DDV in njihova skupna vrednost ne sme presegati 20 odstotkov celotnega javnega naročila. Izločene sklope lahko naročnik odda brez izvedbe postopka javnega naroèanja, kar po mnenju MJU omogoča lokalno samooskrbo.
Transparentnost
Poleg siceršnjega objavljanja vseh obvestil o naročilu in o njegovi oddaji, se po ZJN-3 objavljajo tudi vsi seznami vseh evidenčnih naročil nad 10.000 evrov, za katere se sicer ZJN-3 ne uporablja, in sicer z navedbo predmeta, vrednosti in subjekta, ki mu je bilo oddano. Objavljajo se tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb, poleg že znane lanske spremembe, ko morajo biti na portalu javnih naročil objavljene vse pogodbe. Naročnik mora vsem sodelujočim podjetjem sporočiti vse informacije, ki bi jih določeno podjetje pridobilo v okviru predhodnega posvetovanja.
