Tiskane izdaje
Novi minister za zdravje Tomaž Gantar je dobre tri tedne po prevzemu funkcije zaradi »ugotovoljenih napak oziroma nepravilnosti« razveljavil oba razpisa, povezana z gradnjo nove urgence. Zdaj poteka revizija celotnega projekta, in vse dokler ta ne bo končana, na ministrstvu o okvirnem datumu novega javnega naročila ne bodo govorili.
Razmere so kritične
A na ljubljanski urgenci bolniki že zdaj ure in ure čakajo na hodnikih v trideset let stari zgradbi, zaradi pomanjkanja opreme pa zdravstveno osebje hudo poškodovane ljudi vozi po vsem poslopju, kar je lahko tudi usodno, opisuje Anže Kristan, vodja urgentnih travmatoloških ambulant na ljubljanskem UKC. »Dejstvo je, da urgenca dela v težkih razmerah, kar gre na škodo tako bolnikov kot strokovnega dela. Za nas je to nesprejemljivo,« dodaja Kristan.
Problem je predvsem prostorska stiska; ob najhujših dneh skrbijo hkrati tudi za 60 bolnikov. Hodniki so takrat neprehodni. Nekatere stole so že morali odstraniti, zato da lahko pridejo mimo tudi bolniki z vozički, razlaga Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči.
Čeprav na UKC podpirajo vsako aktivnost, »ki bo pomenila večjo zakonitost in ekonomičnost kateregakoli projekta«, generalni direktor Simon Vrhunec opozarja, da »razveljavitev razpisa pomeni dodatno zamudo pri projektu, ki je zelo pomemben ne samo za ljubljanski klinični center, temveč predvsem za bolnike«.
Kdaj nadaljevanje gradnje?
Zamuda pri gradnji nove urgence se bo tako najverjetneje podaljšala še za leto dni. Po mnenju našega vira, ki neposredno spremlja dogajanje pri investicijah v zdravstvu, je prej skoraj nemogoče pripraviti kakovosten razpis in projektno dokumentacijo, ki bi morala biti prilagojena ne le trenutnim razmeram na urgenci, temveč tudi novim načinom dela: »Ampak najprej mora vlada sprejeti finančni načrt za urgenco.«
V sprejetem proračunu za leto 2012 je sam projekt sicer omenjen, a je zanj in za vse druge v sklopu »zagotavljanje ustreznih prostorskih zmogljivosti in opreme za delovanje mreže javne zdravstvene službe na specialistično-ambulantni in bolnišnični ravni« namenjeno malo manj kot 50 milijonov evrov. Rebalansa nove vlade, katere cilj je privarčevati 800 milijonov evrov, še ni.
Znano je le, da je sama investicija nove urgence ocenjena na malo manj kot 113 milijonov evrov, do zdaj pa je bilo po podatkih ministrstva za zdravje porabljenih dobrih 22 milijonov evrov. Zaradi tega in predvidenega varčevanja se nekateri bojijo, da bi se gradnja nove urgence po skoraj petih letih, odkar so položili temeljni kamen, petih ministrih, ki so se v tem času zamenjali, in številnih zapletih, za nekaj časa lahko ustavila.
»Nevarna« razmerja
Na ministrstvu, ki sicer napoveduje nov, združen razpis, kot uradni razlog za razveljavitev prejšnjih dveh, objavljenih pod vlado Boruta Pahorja, ne navajajo pomanjkanje denarja. Naši viri ob tem opozarjajo, da »noben razpis ni ustavljen zgolj zato, ker je slab«. Kakšen je tokratni, bo jasno, če ne prej, ko bo znan novi izvajalec del.
Ministrstvo je javno naročilo za gradbeno-obrtniška dela, ki je okvirno ocenjeno na 26 milijonov, po njihovih besedah razveljavilo, ker so pri pregledu ponudb ugotovili »lastniške povezave«: dva od desetčlanske strokovne komisije - Igor Gruden in Borut Grabec - delata za podjetje Imos, d. d., ki je hčerinska družba Imos Holdinga. Eden izmed lastnikov zadnje, Janez Zorman, je hkrati tudi delničar SGP Graditelja Kamnik, ki je bil eden izmed štirih ponudnikov na razpisu. Poleg njega so se prijavili še Strabag AG s KIT, Stavbenik in GH Holding. Odgovor protikorupcijske komisije na vprašanje, ali je povezava sporna v smislu zakona o javnem naročanju, pričakujemo danes.
Drugi razpis, namenjen izvedbi strojnih in elektroinštalacij, je bil isti dan razveljavljen predvsem zaradi ocene ministrstva, da je skupni zahtevek za revizijo od družb Adriaing in Makro 5, ki se sicer na razpis nista prijavili, upravičen. Koprski podjetji sta se pritožili, »ker je bil razpis pripravljen tako, da je povsem po nepotrebnem omejeval konkurenco zaradi zožitve potencialnega kroga ponudnikov in opravičevanja visoke cene ponudbe. Zahteve niso bile sorazmerne z razpisom, zato nismo mogli oddati konkurenčne ponudbe.«
Obe podjetji sta lani sicer sodelovali pri nekaterih projektih, ki jih je financirala država. Družba Adriaing je, denimo, lani prejela malo manj kot milijon evrov državnega denarja, podjetje Makro 5 pa je v zadnjih mesecih sodelovalo tudi z ministrstvom za zdravje, od katerega je prejelo 55,6 tisoča evrov. Se je pa lastnik tega podjetja, Marjan Habjan, sicer prek družbe Makro 5 Investicije, pojavil tudi že pri gradnji pediatrične klinike. Mediji so poročali, da je Habjan leta 2006 nekaj dni pred sprejetjem odločitve o najboljšem ponudniku na razpisu za omenjeno kliniko s podjetjem Partner Fin, ki ga je zastopal Domen Zavrl, pred volitvami 2004 poznan kot »čudežni deček SDS«, sklenil 51 milijonov evrov vredno pogodbo. Po njej je Zavrlovo podjetje Habjanu menda svetovalo tudi pri projektu omenjene klinike.
