Tiskane izdaje
A v vseh primerih zaposleni v enotah NMP ostajajo brez odgovorov. Ministrstvo namreč ob gradnji desetih, 35 milijonov evrov vrednih centrov – zadnji trije bodo zgrajeni predvidoma oktobra 2015 – še ni pripravilo novega sistema izvajanja prve pomoči ne zagotovilo potrebnih sredstev.
Nov pravilnik v pol leta
»Za zdaj v novi urgenci delujejo le osebje brežiške bolnišnice, bolnišnična kirurška in internistična prva pomoč,« je dva meseca od obravnave prvih urgentnih pacientov v novih prostorih dejal direktor brežiške bolnišnice Dražen Levojević. »Ne vemo še, kdaj bomo v naših prostorih začeli izvajati NMP na primarni ravni, za kar sta zdaj pristojna brežiški in krški zdravstveni dom. Po našem vedenju mora država najprej sprejeti nov pravilnik o organiziranosti mreže NMP in zagotoviti sistemsko financiranje dela v urgentnih centrih.«
»Pravijo, da novi pravilnik prej kot v štirih, petih mesecih ne bo sprejet,« pojasnjuje vodja krške NMP Milko Zrnić. To so včeraj potrdili tudi na ministrstvu: »Organizacija in izvajanje NMP sta po veljavnem pravilniku v domeni zdravstvenega doma, zato bosta do sprejetja novega pravilnika organizacija in delovanje NMP v Krškem ostala enaka. Pričakujemo, da bo pravilnik, po katerem bo služba NMP prešla v pristojnost urgentnih centrov, sprejet v prvi polovici leta.«
Krčani so oktobra na ministrstvu dobili pojasnilo, da po reorganizaciji mreže tamkajšnja enota NMP ne bo ukinjena. Mobilna ekipa naj bi v prihodnje v kraju dežurala 24 ur na dan, ZD pa bo ponoči zaprt.
»Spremembe bodo z novim pravilnikom,« napoveduje ministrstvo in dodaja, da bo nova ureditev optimalna šele po vzpostavitvi dispečerske službe, ki je prioriteta ministrstva v letu 2015: »Organizacijsko bo dvignila izvajanje službe NMP na državno raven in izbrisala občinske meje ter tako optimizirala nujne reševalne prevoze in dostopni čas do življenjsko ogroženih bolnikov.«
Direktor brežiške bolnišnice opozarja, da bo država morala izpolniti obljubo in zagotoviti denar za plače delavcev v urgentnih centrih. V Brežicah je predvidena zaposlitev šestih triažnih sester, ki so prve v stiku s pacienti. Tri so bile na novem delovnem mestu prvič včeraj, prva konec decembra, a denarja za njihove plače od države še ni: »Za zdaj ni znano niti, ali bo bolnišnica morala plačati sestre in zdravnike, ki NMP zdaj izvajajo na primarni ravni v zdravstvenih domovih. Na ministrstvu pravijo, da bodo denar zagotovili. Ne vemo pa, kdaj.«
Zasavje – vzorčni model?
Zasavje je edina regija v državi brez prehospitalne enote, ki je najvišja raven NMP. Ali jo bo dobila v reorganizirani mreži NMP, ni jasno. Zasavci predlagajo, da bi bili vzorčni model združevanja primarne in sekundarne urgentne ravni. Ministrstvo ZD Trbovlje že šest let ne priznava sredstev za prehospitalno enoto – urgentnega zdravnika, reševalca in reševalno vozilo, ki bi bili na voljo 24 ur na dan vse leto. V šestih letih je tako prihranila 1,8 milijona, zdravstveni dom, ki pomoč kljub temu zagotavlja, pa je na leto ob 300.000 evrov. Z novim Urgentni centrom v Zasavju pričakujejo tudi prehospitalno enoto. V ZD in v Splošni bolnišnici Trbovlje (SBT) podpirajo združevanje primarne in sekundarne ravni, a le organizacijsko, ne pa tudi statusno. Z organizacijskim združevanjem bi Zasavje dobilo dve urgentni ekipi ves dan: eno v bolnišnici, drugo v zdravstvenem domu v Trbovljah, v Zagorju in Hrastniku pa bi obdržali sedanjo raven NMP. Direktorica ZD Zagorje Danica Slapar uradno o konceptu bodoče organiziranosti ne ve nič, čeprav bo urgentni center v SBT začel delovati že v pol leta: »Nisem proti. Ugovarjam pa, da na primarni ravni še danes ne vemo, kje bomo. Hiše ne moreš začeti graditi pri strehi.«
V Trbovljah opozarjajo na še eno prednost združevanja: občine kot lastnice ZD od države tako ne bi zahtevale povrnitve vlaganj v opremo. V nasprotnem bi lahko samo občina Trbovlje za lanska vlaganja uveljavljala vračilo sto tisočakov za nakup reševalnega vozila v ZD.
