Tiskane izdaje
Celje – Občina bo v prihodnjih tednih končala obnovo mestnih površin, kar je bila ena večjih naložb zadnjih let. Prvi načrti obnove so predvidevali tudi popolno zaprtje mestnega središča za ves promet, vendar je za to fazo obnove zmanjkalo denarja. Trgovci in gostinci so si oddahnili, saj je okoli tretjino prihodka odnesla že sama obnova.
Prenova okoli 12.500 kvadratnih metrov celjskih mestnih površin, ki so jo opravili v dveh fazah, je do danes stala okoli 7,4 milijona evrov, od tega so pridobili štiri milijone evropskih sredstev. V to ceno še niso všteti vsi stroški, kot so arheološka izkopavanja, ki jih je bilo na Glavnem trgu zaradi izjemnih poznoantičnih najdb precej. Trgovci in gostinci si bodo zdaj oddahnili od obnove, ki traja že od aprila 2012. Že tako prazno mesto se je v času zaprtih oziroma zelo oteženih dostopov do lokalov še dodatno izpraznilo. Ponudniki storitev v mestu izgube merijo v več deset tisoč evrih.
Občina: Obnova dobra za vse
Med najbolj prizadetimi zaradi obnove je bila trgovina z blagom Cecilija na Glavnem trgu. Direktor Anton Božič je ocenil, da so imeli v času obnove, ki traja že deset mesecev, okoli 30.000 evrov izpada dohodka: »Nekaj dni se k nam sploh ni dalo priti. Po vsej Sloveniji imam enajst trgovin in zaradi njih celjska še obratuje. Sem jo že nameraval zapreti, ampak so delavke zelo dobre in jih nočem vreči na cesto.«
Z občine so sporočili, da je povračilo izpada dohodka zahtevala le peščica trgovcev in gostincev: »Z večino smo skupaj ugotovili, da Mestni občini Celje škodljivega ravnanja ni mogoče očitati, saj so se dela izvajala v javno korist skladno s terminskim planom in na način, da so bili vsi dostopi ves čas zagotovljeni.« Tožb ne pričakujejo.
Božič je pri tem dodal, da za povračilo ni zaprosil, da pa je pričakoval, da jih bo občina za ta čas oprostila vsaj plačila najemnine.
Trgovce skrbi prihodnost
Bolj kot izpad dohodka pa trgovce skrbi, ali se bodo obiskovalci vrnili v mesto. Samo menjava tlakov in mestne opreme (koši, klopi ...) ne bo dovolj, ugotavljajo. Trgovci se sprašujejo še, kaj se je zgodilo z napovedanim zaprtjem Prešernove ulice, kjer je vsak dan parkiranih veliko vozil. Direktorica prodaje in trženja v Farmah Ihan Natalija Poljanšek je povedala, da bi bilo zaprtje ulice, kjer je tudi njihova mesnica, katastrofa: »Zmanjšal bi se še ta promet, ki ga imamo. V mestu se pozna vsaka najmanjša sprememba. Tudi uvedba modre cone pred leti.«
Popolnemu zaprtju mestnega središča nasprotuje tudi Luka Đurašević iz kavarne Oaza, ki je imela že v času obnove, ko je bila zaprta Gosposka ulica, precej manj gostov: »Po odprtju ceste je bilo takoj okoli pet odstotkov bolje. Če bi mesto popolnoma zaprli, bi ljudje šli raje tja, kjer lahko parkirajo brez težav.«
Pomemben je vrstni red
Prav na to je opozoril Janko Mlakar iz ljubljanskega Centra rokodelstva: »Po evropskih mestih so najprej zgradili garaže, potem pa mesto postopoma zaprli. Tudi v Ljubljani smo dobili garaže, vendar prepozno. Ljudje so se medtem odvadili zahajati v mesto.«
S celjske občine nismo dobili natančnega odgovora, kdaj naj bi se lotili prenove Prešernove, njenega zaprtja in s tem spremembe celotnega prometne ureditve v mestu. Pojasnili so le: »Prenova Prešernove ulice zaradi omejenih finančnih sredstev trenutno ni v načrtu izvedbe.«
