Tiskane izdaje
Ljubljana - Prevzemniku največje in najvplivnejše slovenske komercialne televizije, ki sodi pod okrilje družbe Pro Plus, je ministrstvo za kulturo dalo zeleno luč za prevzem. Njegovo vlogo za soglasje ministrstva, ki naj bi ščitilo pluralnost medijev, je zavrglo.
Luksemburška družba Slovenia Broadband, ki je med drugim lastnica drugega največjega internetnega operaterja Telemacha, je lahkotno kot gazela preskočila prvo oviro za prevzem Pro Plusa oziroma Pop TV in Kanala A s pripadajočimi digitalnimi mediji. Ministrstvo za kulturo je namreč sledilo dvomu družbe Slovenia Broadband o tem, ali je zanjo soglasje za prevzem po zakonu o medijih sploh potrebno. Vlogo je zavrglo, zdaj pa se je v pojasnilih Delu vkopalo v domnevno zakonsko luknjo.
Kot je znano, je skupina United Group v začetku junija objavila, da je od družbe CME kupila medijski portfelj v Sloveniji (Pop TV, Kanal A) in na Hrvaškem (Nova TV). Celotna lastniška struktura v ozadju United Group, ki domuje na Nizozemskem, je zapletena, je pa ta družba edina družbenica luksemburškega Slovenia Broadband. Ta je konec julija na ministrstvo za kulturo vložil vlogo za dodelitev soglasja k prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža v Pro Plusu. In ministrstvo je dahnilo da, češ da Pro Plus v razvidu medijev ni vpisan kot izdajatelj televizijskega programa, zato Slovenia Broadband za prevzem ne potrebuje soglasja.
To je najmanj nenavadno zato, ker zakon o medijih v 57. členu jasno določa, kdo ali kaj so povezane osebe, in po tem členu je nedvoumno, da Pro Plus, Pop TV in Kanal A sodijo pod povezane osebe. Na ministrstvu smo zato pridobili dokumentacijo postopka, ki pa je razgalila prebrisano igro na področju zagotavljanja prevzema najvplivnejše komercialne televizije pri nas.
Sprenevedanje, prvič
Družba Slovenia Broadband je v svoji vlogi navedla, da sicer prevzema Pro Plus, a da je ta edini lastnik dveh izdajateljev medijev - Pop TV in Kanala A -, zato »iz previdnosti« in da bi se izognila nastanku »kakršnihkoli pomanjkljivosti ali nejasnosti«, vlaga prošnjo za soglasje pri prevzemu Pop TV in Kanala A. Pri tem je izrazila dvom, da se določbe zakona o medijih o obvezni pridobitvi soglasja sploh nanašajo nanjo. Ministrstvo je pozvala, naj »s svojo odločbo potrdi neuporabljivost teh zakonskih določb za predhodno opredeljeno predvideno transakcijo [torej prevzem Pro Plusa] v najkrajšem možnem času«.
Pri tem je svoj dvom o potrebi po soglasju k prevzemu, tako se zdi, utrjevala tudi z dosledno uporabo termina »producentki/dobaviteljici televizijskih programov« za naslavljanje Pop TV, d. o. o., in Kanala A, d. o. o. Še več, zapisala je, da navedeni podjetji »dobavljata« teve programe Kanal A, Pop TV, Brio, Oto in Kino. To je sicer v nasprotju z zakonskimi opredelitvami, ki se nanašajo na izdajatelje televizijskih programov in ne na dobavitelje.
Slovenia Broadband je v vlogi za soglasje k prevzemu Pro Plusa navedel, da je sam »v izključni lasti globalnega finančnega sklada, ki ga upravljajo hčerinske družbe KKR&Co.«, kar je mogoče ovreči na podlagi javno dostopnih dokumentov luksemburškega in nizozemskega registra. KKR je namreč prek svoje hčerinske družbe na Kajmanskih otokih le 70-odstotna družbenica Slovenia Broadbanda. Lastniška struktura prevzemnika Pro Plusa je morda res zapletena, toda lastništvo Pop tv in Kanala A je do laičnega očesa prijazno in bi ga lahko sprevidelo tudi ministrstvo.
Za povečavo kliknite okence v spodnjem desnem kotu grafike. Vir: registri podjetij, Delo
Sprenevedanje, drugič
Ministrstvo je Slovenia Broadband uslišalo in v desetih dneh spisalo poziv, s katerim ga je pozvalo, naj svojo vlogo dopolni. »Ministrstvo je vlogo pregledalo in ugotovilo, da iz same vloge ni povsem jasno, v kateri družbi želi vlagatelj pridobiti lastninski delež,« so bili zmedeni. Prijavitelj je namreč v dopisu navedel, da želi pridobiti lastniški delež v Pro Plusu, v obrazec za izdajo soglasja pa je vpisal, da prevzema Pop TV in Kanal A.
V nadaljevanju poziva za dopolnitev vloge je ministrstvo Slovenia Broadband pozvalo, naj se odloči, za kateri prevzem želi soglasje, in pojasnilo oziroma tako rekoč prišepnilo, da ga za prevzem Pro Plusa ne potrebuje, češ da se omejitev v zakonu nanaša izključno na neposredne deleže v izdajatelju medija, ki je vpisan v razvid medijev. Če pa bi Slovenia Broadband želel pridobiti soglasje k prevzemu Pop TV in Kanala A, ki sta v razvid vpisana, naj posreduje dve vlogi in plača dve upravni taksi.
In kaj je storil Slovenia Broadband? »V skladu z usmeritvami poziva ministrstva za dopolnitev vloge s tem dopisom izrecno potrjujemo, da je predmet nameravane transakcije pridobitev 100-odstotnega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu družbe Pro Plus, d. o. o.,« je podjetje zapisalo v dopolnitvi vloge. Hkrati je ministrstvo še enkrat zaprosilo, naj izda odločbo, »s katero se bo potrdilo, da se določbe 58. člena [o omejevanju koncentracije] zakona o medijih ne nanašajo na predmet nameravane transakcije v tej zadevi«.
Ministrstvo je v končni odločbi pritrdilo Slovenia Broadbandu in njegovo vlogo za izdajo soglasja zavrglo, češ da je »očitno«, da Pro Plus ni izdajatelj medijev, kar potrjuje razvid medijev. Prav tako to potrjuje vloga Slovenia Broadbanda, v kateri ta navaja, da ni »registriran producent oziroma dobavitelj televizijskih programov« in da s prevzemom Pro Plusa ne pridobiva deleža v izdajatelju televizijskega programa, kot to določa zakon.
ABC izogibanja zakonu
Naj poudarimo, da je ministrstvo na naše izrecno vprašanje (zastavili smo ga, preden smo bili seznanjeni z vsebino vloge Slovenia Broadbanda), ali so prejeli vlogo za pridobitev soglasja k prevzemu Pop TV in Kanala A, odgovorilo, da takšne vloge niso prejeli, pač pa so prejeli zgolj vlogo za soglasje k prevzemu Pro Plusa. Zakaj pa pri presoji niso upoštevali 57. člena zakona o medijih, ki govori o povezanih osebah? Ker ministrstvo »nima pravne podlage, da bi v okviru tega postopka razširilo odločanje o soglasju tudi na povezane osebe«, češ da se člen o omejevanju konkurence nanaša zgolj na pridobitev neposrednega lastniškega deleža izdajatelja medija.
Matija Kahne iz odvetniške družbe Podjed, ki med drugim dela na področjih korporacijskega in finančnega prava, je prepričan, da člen o povezanih osebah velja za ves zakon in torej tudi za člen, po katerem se medijski prostor ščiti pred omejevanjem konkurence. Še več, meni, da je »odločitev ministrstva za kulturo pravno nepravilna«, saj bi lahko privedla do izogibanja določbam zakona o medijih, ki ščitijo konkurenco. Lastniki medijev bi preprosto prevzeli holdinško družbo, ki je lastnica izdajatelja medijev, zakonsko obveznega soglasja ministrstva pa ne bi pridobili, saj je to sámo prepričano, da ni potrebno.
Da je ministrstvo krivo, ker ni upoštevalo določb o povezanih osebah in ker že 11 let ni popravilo zastarelega zakona o medijih, pa meni dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo pri fakulteti za družbene vede. Če menijo, da nimajo dovolj pristojnosti, bi si jih doslej že lahko povečali, a jih niso, pravi. »V tujini se državni organi prav potegujejo za večje pristojnosti, ker so tako močnejši, vplivnejši, naši organi pa - tudi na medijskem področju - najraje odgovarjajo, da nimajo pristojnosti.« Opozarja, da je to v evropskem prostoru unikum.
Medijski trg pred potresom
V nasprotju s spokojnostjo pristojnega ministrstva pa situacijo budno spremljajo stanovske organizacije. Tako je Društvo novinarjev Slovenije pristojne regulatorje že pred meseci javno pozvalo, »naj skrbno pretehtajo predvideno povezovanje United Group in Pro Plusa, ker bo ta lastniški manever krepko pretresel in preoblikoval slovenski medijski trg, posledice pa bodo v več pogledih nepovratne«. Predsednica društva Petra Lesjak Tušek še pravi, da so opozorili na zastarelo medijsko zakonodajo, ki velikim akterjem na medijskem trgu omogoča, da jo prek lastniških prepletanj brez posledic obidejo.
Ministrstvo za kulturo bi se po njenem mnenju v primerih, kot je prevzem Pro Plusa, »moralo angažirati in najti vzvode za zaščito javnega interesa«, ne pa, da se ogradi in zadevo konča. Poudarja, da so bila soglasja ministrstva potrebna »pri bistveno manj odločilnih lastniških spremembah na medijskem trgu«.
V društvu še pričakujejo, da bo agencija za varstvo konkurence »opravila celovito presojo učinkov tako obsežne koncentracije, saj bi preplet telekomunikacij, interneta in televizije nesporno korenito - zlasti v oglaševalskem pogledu - zamajal medijski trg in bo tako pomembno vplival na preostale medije, zlasti na tiskane«. V takšnem kontekstu nas morajo skrbeti tudi posledice, ki jih bo ta prevzem imel za neodvisno, kakovostno novinarstvo, pravi.
Z agencije za varstvo konkurence so sicer sporočili, da je Slovenia Broadband koncentracijo s podjetjema Pro Plus in Nova TV na Hrvaškem priglasil v začetku avgusta. Postopek presoje še poteka.
Odvetniška družba Pantelič, ki je v imenu Slovenia Broadbanda predložila vlogo za pridobitev soglasja, na naša vprašanja ni odgovorila.
