Tanja Starič, Dejan Karba, Majda Vukelič
Ljubljana - Niti v kabinetu predsednika države niti v vladi ne komentirajo ponedeljkovega sestanka Danila Türka, Boruta Pahorja in Samuela Žbogarja o tem, kako rešiti zaplet v zvezi z imenovanji veleposlanikov. Kljub molku uradnih organov so neuradni viri prepričani, da druge rešitve, kot je ponovitev razpisov, pravzaprav ni. Nova ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa bo, kot smo izvedeli, v petek v uradnem listu objavila razpis za položaj direktorja policije. V prvem razpisu, ki se je končal včeraj opolnoči, nanj pa se je javilo deset kandidatov, so bile namreč ugotovljene napake v sistemizaciji.
Premier Borut Pahor je po prvi seji vlade glede veleposlanikov povedal, da hoče vlada predvsem čim prej zapolniti prazna veleposlaniška mesta in da bo odločitev, kako to doseči, sprejela jutri.
Odvetniška družba Čeferin je danes predstavila pravno mnenje, za katero so zaprosili najmanj trije zavrnjeni kandidati. Kakor je za Delo že povedal Peter Čeferin, v tej odvetniški pisarni menijo, da predsednik republike ne more zavrniti imenovanja in da kandidati lahko uporabijo pravno sredstvo zoper državo.
Toda po presoji dekana ljubljanske pravne fakultete Rajka Pirnata ni resne možnosti, da bi zavrnjeni kandidati lahko kakor koli uveljavljali učinkovito pravno varstvo. Pred sodiščem namreč ni mogoče iztožiti pravice, da mora nekdo biti imenovan na določeno delovno mesto, v tem primeru veleposlaniško. Možna bi bila sprožitev odškodninske tožbe, a še to je po njegovem mnenju bolj teoretična kot realna možnost.
Kandidatura Dimitrija Rupla se je zapletla še pri enem pravnem vprašanju. Ni namreč samoumevno, da se nekdanji zunanji minister lahko vrne na svoje staro delovno mesto - na zunanje ministrstvo. Po 36. in 37. členu zakona o poslancih se ima poslanec (velja pa tudi za ministre) po izteku mandata pravico vrniti na staro delovno mesto. To bi pomenilo, da bi se Rupel, ki je bil na ministrstvu zaposlen pred letom 2000, lahko vrnil tja leta 2004, po izteku prvega mandata. Toda takrat je po volitvah mandat dobila Janševa vlada, Rupel pa je znova postal minister.
Po še štirih funkcionarskih letih pa Rupel pravice do stare službe na zunanjem ministrstvu, ki ga je vodil, nima več, so nam včeraj potrdili pravniki. Kot je znano, zakon o zunanjih zadevah od kandidatov za veleposlanike zahteva, da so na ministrstvu zaposleni najmanj sedem let.
Toda pravni razlogi niso ključni za zavrnitev Ruplove kandidature. Predsednik republike Danilo Türk je namreč v pogovoru za Radio Slovenija izjavil, da dosedanjega zunanjega ministra ne bi potrdil za veleposlanika, niti če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah. »Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, hkrati s predsednikom države, ki jih imenuje,« je dejal Türk. Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je navedel tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in svoje izkušnje.
Kdo na čelo policije?
Kdo bo novi direktor policije, bo znano šele v drugi polovici prihodnjega meseca, če ne celo 8. januarja prihodnje leto, ko se izteče mandat sedanjemu generalnemu direktorju policije Jožetu Romšku.
Nevenka Črešnar Pergar, članica uradniškega sveta ministrstva za javno upravo, nam je vzrok za razveljavitev razpisa podrobno pojasnila: »V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da je med pogoji, ki so vsebovani v sistemizaciji, prišlo do napake; pogoji niso bili usklajeni z zakoni policije.« V sistemizaciji namreč ni bilo navedeno, da lahko izpit za izvajanje policijskih pooblastil kandidat opravi v enem letu. »Razpisni pogoj je bil, da kandidat ta izpit že mora imeti opravljen.« (Iz sredinega tiskanega Dela)