Tiskane izdaje
Z novimi urgentnimi centri, ki jih je Slovenija tudi z evropskimi sredstvi zgradila v rekordnem času dveh let za dobrih 73 milijonov evrov, so se bolj na široko odprla vrata nujne zdravstvene službe. Na to kažeta dva podatka: življenjsko ogroženih bolnikov, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč, je okoli 34.000 na leto (podatki ministrstva iz leta 2012), v urgentnih centrih pa bo pomoč poiskalo predvidoma 640.000 bolnikov in poškodovancev na leto, torej kar dvajsetkrat več. Kljub temu pa je naval pacientov na urgentne centre zdravnike v prvih petih mesecih presenetil.
»Prej smo na kirurški urgenci obravnavali 45.000 pacientov na leto, zdaj kaže, da jih bo v urgentni center prišlo 90.000. Število se skokovito povečuje, kar je diametralno nasprotno kot v tujini. Organizacija je taka, da pride preveč ljudi na specialistično raven obravnave. To povzroča daljše vrste v čakalnici in zato nezadovoljstvo bolnikov,« je dejal asist. Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice. Tako se je neke noči v celjski bolnišnici zgodilo, da je prišel moški, ki mu je pri umivanju zob brizgnila zobna krema v oko, kar ga je po nepotrebnem pripeljalo do nevrokirurga, torej specialista za operacije možganov. Tudi kadar nekdo zboli za virozo ali angino, ne potrebuje urgentnega centra, opozarjajo zdravniki.
Premalo urgentnih zdravnikov
Urgentni centri ne pomenijo samo novih stavb, ampak tudi nov način obravnave nujnih in tudi nenujnih bolnikov in poškodovancev. Predpisujeta ga novi pravilnik nujne medicinske pomoči in enotna metodologija organizacije urgentnih centrov enako za vso državo. Kakšen je po novem postopek za obisk zdravnika v soboto, nedeljo in sredi noči?
Slovenija je prevzela anglosaksonski model, v katerem delajo v urgentnih centrih samo zdravniki s specializacijo iz urgentne medicine, ki so široko usposobljeni za prvo pomoč v vseh nujnih (in nenujnih) stanjih. Če je treba, bolj zapleteno, če je potrebna specialistična obravnava, pokličejo k pacientu še specialista druge stroke, na primer kirurga, okulista, ginekologa. Pri nas je za zdaj drugače, ker je v sistemu šele 55 specialistov urgentne medicine in 56 specializantov, potrebovali pa bi jih približno 300. Na letošnjem razpisu za specializacije je bilo razpisanih 16 mest, prijavilo se je 14 mladih zdravnikov. Potrebovali bi desetletje ali več, da bo urgentnih zdravnikov dovolj.
Vsi bolniki skozi ena vrata
V dvanajstih slovenskih mestih, kjer urgentni centri delujejo, v zdravstvenih domovih ni več dežurnih zdravnikov, ki so prej presodili, kateri bolnik ali poškodovanec potrebuje specialistično zdravljenje takoj in so ga nato napotili v bolnišnico. Tako je bilo izgubljenega precej dragocenega časa. Bolniki in poškodovanci gredo zdaj naravnost v urgentni center bolnišnice. V Celju, denimo, so bolniki in poškodovanci prej prihajali skozi osem različnih vstopnih mest do zdravnika, zdaj skozi eno samo, je povedal Vindišar. Najprej jih sprejme diplomirana medicinska sestra, ki jih triažira, torej razvrsti po protokolu za 50 različnih stanj glede na stopnjo nujnosti in glede na to, katerega specialista potrebujejo. Tako je v vseh urgentnih centrih (glej grafični prikaz).
Zdravniki so opozorili, da se dragoceni čas kljub temu izgublja. Zaradi različnega financiranja družinskih zdravnikov (z glavarino) in bolnišničnega zdravljenja (po storitvah) morajo paciente še vedno pošiljati od vrat do vrat z napotnicami, zato bi bilo treba takoj poenotiti način financiranja urgentnih centrov, je dejal kirurg prof. dr. Radko Komadina, generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva. Sistem pa potrebuje še več dodatnih rešitev, ki jih mora uvesti ministrstvo za zdravje. Nujna je pediatrična urgenca, ki je zdaj ni, je dejal pediater Martin Bigec. Prav tako še ne deluje dispečerska služba, ki je osnova nujne medicinske pomoči.
Leta 2016 se financiranje ne bo bistveno spremenilo, smo izvedeli na ministrstvu. Kljub fizični preselitvi zdravnikov iz zdravstvenih domov v urgentne centre, bo ZZZS za urgentno službo še vedno plačeval zdravstvene domove 54 milijonov evrov na leto, letos še dodatnih 3,1 milijona za več reševalcev in mobilne enote, za nujne ambulante v bolnišnicah 31 milijonov evrov na leto, za zdravljenje nujnih bolnikov pa bolnišnicam v njihovi redni dejavnosti. Reorganizacija navedenega je v rokah ministrstva in občin.
