Ker je bilo na decembra predlagano novelo zakona o Radiu in televiziji toliko pomislekov in pripomb, so se na kulturnem ministrstvu odločili, da bodo raje pripravili kar nov zakon o RTVS. Objavljamo nekaj ključnih poudarkov.

Ljubljana - Že nekaj časa je bilo jasno, da bo decembra predlagano novelo zakona o Radiu in televiziji Slovenija treba popraviti. Bilo je namreč toliko pomislekov in pripomb, zlasti o statusu RTV Slovenija ter o sestavi in načinu imenovanja programskega sveta, da ni bilo več smiselno popravljati obstoječega predloga zakona. Na kulturnem ministrstvu so se zato odločili, da bodo raje pripravili kar nov zakon o RTVS. Objavljamo nekaj ključnih poudarkov.

Kot predvideva osnutek zakona o RTV Slovenija, bo ta delovala kot samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena (zdaj je javni zavod) in še naprej ostala v lasti države. Sprememba statusne oblike je po mnenju predlagateljev potrebna zaradi zagotavljanja najbolj ustrezne statusne oblike, v kateri bi javna radiotelevizija lahko učinkovito izvajala javno službo in hkrati bila ustrezno urejena, da bi lahko zagotavlja tudi izvajanje drugih dejavnosti, ki ne sodijo v dejavnost izvajanja javne službe. Poseben status je potreben tudi zato, ker dejavnosti, ki jih zagotavlja javna radiotelevizija v tržnem okolju, tržno niso učinkovite ali celo prinašajo izgubo. Zato pravno kot organizacijsko poseben status v pravni ureditvi. Uslužbenci RTV pa ne bodo več javni uslužbenci.

Svet RTV bo sestavljen iz 15 članov (prej so predlagali enajst članov). Dva bo imenoval predsednik države (enega na predlog italijanske in madžarske narodne skupnost ter enega na predlog verskih skupnosti). Državni zbor bo imenoval pet članov, po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Zveza društvenih organizacij Slovenije in Rektorska konferenca. Tri člane bodo med seboj izvolili zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da bi bile zastopane informativna dejavnost, kulturno-umetniška dejavnost in tehnika. Predvideni mandat članov je pet let (sprva je bil predlagan sedemletni mandat, kamor bi jih šest imenoval državni zbor, tri predsednik države ter po enega SAZU in Nacionalni svet za kulturo).

Sestava nadzornega sveta ostaja enaka, kot je bila predlagana v noveli: izmed sedmih članov bo državni zbor imenoval tri člane (od tega najmanj enega na predlog opozicije), dva člana imenuje Svet RTV, po enega pa vlada in Svet delavcev RTV - z mandatom pet let. Upravo, njen mandat je štiri leta, pa bo sestavljalo pet članov: generalnega direktorja bo na predlog nadzornega sveta (na podlagi javnega razpisa) imenoval Svet RTV, prav tako tudi preostale člane uprave, a na predlog generalnega direktorja. Zdaj RTV Slovenija dejansko upravlja ekipa treh oseb.

Odgovorne urednike na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje uprava, ki pa se more pred imenovanjem o tem posvetovati z večino programskih delavcev v uredništvu. Če namerava uprava imenovati za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev, mora za to pridobiti soglasje Sveta RTV. V tem primeru ima uredništvo tudi pravico predlagati Svetu svojega kandidata. Mandat odgovornih urednikov bo trajal štiri leta in največ dva zapored.

Med poudarki osnutka zakona o RTV je treba omeniti še to, da bo parlamentarni program v popolni pristojnosti državnega zbora po prehodnem obdobju dveh let, v zakonu je opredeljen tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. RTV-prispevek ostaja, letno pa se bo spreminjal v odnosu do indeksa rasti cen za preteklo leto; kot pravijo snovalci, tudi to za večjo neodvisnost od vsakokratne izvršilne veje oblasti ter večje finančne neodvisnosti.

Iz petkove tiskane izdaje Dela