Novoletni blišč – enak, a vendarle drugačen

Ko se začne prednovoletna evforija prevešati v drugo polovico, se zdi, da je vsako leto in povsod enako – lučke, stojnice, darila, kuhano vino in v ozadju božične melodije. Ljubljana je v tem času najbolj oblegana, zato smo stopili iz središča in pogledali na Obalo, Gorenjsko in Štajersko.

Čeprav so se v Portorožu lotili prenove dveh hotelov, ki bosta zaprta tudi čez praznike, portoroški turistični delavci napovedujejo podobno dober obisk kot lani. Skupaj so poskrbeli za pestro praznično vzdušje v piranski občini. Tako so v nedeljo v sedmih piranskih cerkvah od desetih in pod obokom ob cerkvi sv. Jurija ter v minoritskem samostanu sv. Frančiška člani društva Prijatelji zakladov sv. Jurija pripravili 16. razstavo jaslic. Razstavo treh klasičnih jaslic so postavili člani župnije, šest pa so jih postavili dijaki petih umetniških gimnazij iz Velenja, Celja, Ljubljane, Nove Gorice in Kopra. Posebnost teh jaslic je, da so uporabili različne umetniške pristope, predvsem pa imajo poleg svetopisemskega vse še druga sporočila: večinoma vezana na aktualno begunsko problematiko in problematiko sodobne družine.

Čakajoč na ambasadorje 2016

Že ves december ob koncu tedna in praznikih deluje na praznični tržnici v parku pred hotelom Kempinski Palace 37 stojnic. Najbolj privlačne so tiste z domačo in klasično praznično kulinariko; ne manjka sirov, domačih salam, pršuta, istrske enolončnice – bobičev, oljčnega olja in drugih izdelkov iz oljk, prazničnih sladic, palačink, medu, piranske soli, kuhanega vina in številnih ročnih del. Najtežje pričakovan pa je četrti festival penin, na katerem se bo v nedeljo, 27. decembra, v Kristalni dvorani hotela Kempinski Palace predstavilo 18 vin slovenskih, hrvaških in italijanskih peničarjev, zunaj konkurence pa bo francoski šampanjec Taittinger (iz kraja Reims), ki sodi med najbolj znane na svetu. Vstop na vse bolj priljubljeno prireditev bo prost. Kdor bo hotel okušati penine, bo plačal pet evrov kavcije za kozarec in potem (od enega evra dalje) za kozarec mehurčkastega vina. Popoldne ob 17. uri bo na terasi hotela nastopil Trio Eroika, slovenski vitezi vina pa bodo z županom Petrom Bossmanom in vinsko kraljico Istre Niko Breznikar razglasili naj penino Portoroža 2015 (doslej je dvakrat slavila penina Istenič, lani pa penina Mirana Sirka iz vinske hiše Bjana).

Dan pred silvestrovim bo v Avditoriju tradicionalni novoletni gala koncert s slovenskimi filharmoniki, ki jih bo vodil Alexander Drčar, solistka pa bo Margareta Klobučar. Športno društvo Slovenc pa že 12. leto zapored za prvi januar ob 14. uri na osrednji portoroški plaži organizira vse bolj priljubljen novoletni skok v morje. Prvega januarja 2015 je v morje v Portorožu skočilo 330 junakov. Letos jih bo morda še kaj več, vsi bodo postali ambasadorji novega leta 2016. Pričakovana temperatura morja je med 11 in 12 stopinjami Celzija.

Za družine

Dogajanje na Glavnem trgu v Celju decembra že tradicionalno oblikujejo vile, ki odprejo Pravljično deželo vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Mnogi otroci se rajanja z vilami udeležijo z vrtci in šolami, vendar je dežela še posebno čarobna popoldne, ko zažarijo luči in sta rajanje z vilami in vsakodnevni prihod Božička še bolj pravljična. V deželi se s pravljičnimi cekini (1,50 evra za cekin) dobijo tortice in topel čaj, za odrasle spremljevalce je na voljo kuhano vino. Zagotovo bodo najmlajši navdušeni tudi nad poniji, ki jih lahko jezdijo po deželi, s starši pa se lahko po Pravljičnem Celju odpeljejo še s kočijo. Letos je v Celju na ogled še mini zoo pred Mestnim kinom Metropol, od Pravljične dežele do tja pa je sprehod prav skozi božično-novoletni sejem. Izkušnja staršev: otroci nadvse uživajo, čeprav se ista zgoščenka v deželi vrti že več let, starše pa lahko, če je družinskih članov več, zaboli denarnica. Zato predlagamo, da se – še preden pridete v deželo – dogovorite, koliko prazničnih cekinov ima otrok na voljo.

Za tiste, ki bi radi doživeli prazničnost decembra zunaj mestnih ulic in vrveža, bo najboljša izbira tradicionalni božični pohod na Stari grad z baklami. Za tiste, ki prisegajo na dolino, kuhano vino v eni roki in nekaj slastnega v drugi, pa v mestu do konca leta pripravljajo še precej prireditev; 28. decembra bo na Gubčevi ulici ob 16.30 predstavitev kulinaričnega dogodka za vso družino. Udeleženci si bodo lahko sami spekli piškote velikane in jih obložili svoji sladkosnednosti primerno. Ustvarjalnost prav tako ne pozna meja v Umetniški četrti, kjer umetniki do božiča predstavljajo svoje ateljeje in delo, izvajajo pa tudi kulinarične performanse in pripravljajo delavnice za otroke.

Tokrat bodo v mestu posebej proslavili božič; 27. in 28. decembra na Glavnem trgu pol ure po zaprtju Pravljične dežele mladi iz župnije sv. Jožefa pripravljajo uprizoritev živih jaslic s kantato Slovenski božič skladatelja Matije Tomca.

Če vam prej ne bo uspelo, se v Pravljično deželo odpravite vsaj 31. decembra dopoldne. Vsako leto pripravijo silvestrovanje za otroke, s pravim odštevanjem do novega leta, ki tja pride pač 12 ur prej. Tokrat bo otroke v njihovo novo leto popeljal Vlado Kreslin.

Glamurozno v Radovljici

Praznično razpoloženje v Radovljici letos soustvarja božična okrasitev radovljiške Graščine, ki jo je zasnovala znana floristka dr. Sabina Šegula. Znana zato, ker bo letos že tretje leto zapored okrasila najbolj obiskan cerkveni oltar na svetu – oltar v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Predavateljica iz biotehničnega centra Naklo je lani okrasila kranjsko mestno središče, letos, ko je na Nizozemskem opravila mojstrski izpit iz floristike, pa se je razveselila vabila iz domače Radovljice. Tamkaj je na krožišču tik pred vstopom v stari del mesta oblikovala z zelenjem in svečami okrašen trimetrski venec, njen glavni prispevek (v sodelovanju z njenimi študenti) pa je bila krasitev pročelja radovljiške Graščine in njene notranjosti. Božični prazniki morajo biti glamurozni, je povedala o zasnovi. Okrasitev prilagaja prostoru in opremi, najraje pa uporablja naravne materiale, s katerimi posnema motive iz narave. Božično drevo in okrasje v Graščini sta, denimo, nastali iz vej trte, ki je rasla v Beli krajini.

Graščina, ozaljšana po zamislih mojstrice cvetličarstva, ni edina praznična novost v Radovljici, saj so v tamkajšnjem Turizmu zasnovali družinsko orientacijsko dogodivščino. V starem mestnem jedru Radovljice lahko družine s pomočjo simpatičnih ilustracij spoznavajo značilnosti mesta, najlepše kotičke starega mestnega jedra in znamenite prebivalce, kakršen je bil Anton Tomaž Linhart. Na koncu poti bodo najmlajši lahko odkrili poštni nabiralnik dedka Mraza.