Novomeške zidanice ne bodo več črne gradnje

V program legalizacije je vključenih 185 zidanic, pri večini so potrebne manjše spremembe

Objavljeno
14. maj 2014 00.38
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič - Dragaš, Novo mesto

Novo mesto - 185 lastnikom nelegalnih ali neskladno zgrajenih zidanic v novomeški občini se ni treba več bati obiska gradbene inšpekcije. Po novem odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) imajo od začetka tedna možnost začeti postopek legalizacije.

Odlok o OPPN za sanacijo neskladnih in nelegalnih gradenj v vinogradniških območjih mestne občine Novo mesto je za novomeško Upravno enoto po besedah njene načelnice Mateje Sotler Štor zakonita pravna podlaga za legalizacijo.

»Vsi, ki so se na našo pobudo in objavljen poziv župana prijavili v program legalizacije zidanic, imajo zdaj možnost začeti postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. S tem je narejen pomemben korak k legalizaciji nezanemarljivega dela stavbnega fonda v novomeški občini in k razvoju turizma v naših zidanicah, ki so premalo izkoriščen kapital,« je zadovoljen direktor občinskega Zavoda za turizem Novo mesto Ivo Kuljaj.

Druge objekte bo treba prezidavati

Na javni poziv novomeškega župana Alojzija Muhiča je prispelo 190 pobud lastnikov nelegalnih ali neskladno zgrajenih objektov na vinogradniških območjih po vsej novomeški občini. Pogoje za vključitev v OPPN jih je izpolnjevalo 185. Od tega 134 zidanic ni na izpostavljenih legah ter gabaritno in oblikovno ne odstopajo od objektov v okolici, zato jih bodo lastniki lahko legalizirali brez sanacije.

Pri drugih objektih pa bodo morali lastniki zaradi odstopanj po višini in obliki za legalizacijo opraviti različne posege. Pri večini bo zadostovala že zasaditev in sprememba fasade, za nekaj objektov pa je zahtevan poseg v konstrukcijo. Postopki legalizacije vključujejo tudi kleti, oporne zidove, lope, nadstreške in podobne pritikline, ki dopolnjujejo zidanico kot osnovno stavbo.

Trška gora morala najprej izgubiti status spomenika

Večina novomeških črnih oziroma v večji meri neskladnih gradenj na vinogradniških območjih stoji že desetletja. Ko je občina pred dobrimi štirimi leti sprejela občinski prostorski načrt, ki je v glavnem pozabil na dolenjsko stoletno razpršeno poselitveno posebnost v vinskih goricah, so jih začeli pospešeno obiskovati inšpektorji. V njihovih odločbah je bil med drugim zahtevan odklop elektrike in vode.

Ker je bilo to v nasprotju z načrti občinskega zavoda za turizem o razvoju zidaniškega turizma, sta se zavod in občina lotila priprave OPPN. Njegov sprejem se je nekoliko zavlekel, saj je morala občina pred tem Trški gori, ki je ena večjih vinskih goric, odvzeti status kulturnega spomenika, za kar je potrebovala tudi pozitivno mnenje ministrstva za kulturo.

Z legalizacijo zidanic bo novomeška občina, ki ji pripada polovica nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, zaslužila okoli 80.000 evrov. Komunalnega prispevka bi bilo kar sedemkrat več, a ga ne bo, saj je bil kljub neskladnim gradnjam že v celoti plačan.