Nujna previdnost pri uporabi e-koles
Hitreje: Hribi dostopni tudi neveščim kolesarjem, starejši so ranljivi
Odpri galerijo
Električna kolesa so evropski prodajni in uporabni hit. Foto Blaž Račič
Bliskovit razvoj Slovenije kot kolesarske destinacije prehiteva razvoj kolesarske infrastrukture in zakonodaje glede vožnje v naravnem okolju, zato šele sledimo trendom vodilnih evropskih kolesarskih območij. Tudi na področju električnih koles, ki pa z razvojem tehnike prinašajo tudi določena tveganja in pasti.
V Sloveniji je trenutno označenih več kot 8000 kilometrov različnih kolesarskih poti. Zaradi naravnih danosti je pričakovano najbolj razvito gorsko kolesarjenje, po podatkih gospodarskega interesnega združenja za pohodništvo in kolesarjenje pa so vedno bolj oblegane tudi daljinske kolesarske poti (Dravska kolesarska pot, Krožna turnokolesarska pot Slovenije, Trans Slovenia 1, 2, 3 ...). »Parenzana je pravo mravljišče kolesarskih navdušencev, začenja se vzpostavljati sistem Eurovelo poti od Maribora ob vzhodni meji v centralno Slovenijo in proti morju, letos bo dokončno označena kolesarska povezava od Rateč ob Savi do Brežic,« našteva direktor GIZ Marko Lenarčič.
Trenutno je pri nas približno 60 za kolesarje specializiranih ponudnikov nastanitev, ki ponujajo približno 3000 postelj, v zadnjih dveh letih pa je znak specializirane namestitve prevzelo tudi deset planinskih koč. V promocijo kolesarstva načrtno vlaga 20 slovenskih turističnih destinacij, kjer še vedno prednjači Koroška. »Hitrost razvoja kolesarskega turizma pri nas je opazna: vse več označenih poti, vse več urejenih kolesarskih stez, vse več specializiranih namestitev za kolesarje, vse več komercialnih kolesarskih vodnikov in seveda vse več promocije za kolesarjenje v Sloveniji na tujih trgih. Trenutni glavni trgi so Nemčija, Avstrija, Švica, Beneluks, Italija, Anglija in Češka,« dodaja Lenarčič.
Kolesarsko ponudbo ima v programu 15 agencij. »Vse več je licenciranih kolesarskih vodnikov in približno 30 se jih že dober del leta lahko preživlja s kolesarskimi gosti. Ker pa je kolesarski gost dober gost, vse več gostincev ustvarja prihodek na njihov račun,« zatrjuje.
Kolesarska dejavnost se zadnja leta razvija z električnimi kolesi, ki počasi prevzemajo trg. V Nemčiji je prodajni odstotek teh koles menda že večji od polovice, pri nas se delež veča počasneje. »Za kolesarsko razvito Evropo zaostajamo nekaj let, potencialne kupce pa ustavi tudi cena, saj je treba za spodobno kolo odšteti približno 2000 evrov. Zato je izposoja trenutno večji trend,« pravi nekdanji profesionalni kolesar in direktor kolesarske trgovine Maxisport Primož Čerin.
Na izposojo e-koles so se še posebej osredotočili v Beli krajini, Brdih, Logarski dolini in Posavju, trend je zajel tudi Posočje. »Običajnih koles niti ne bom več ponujal,« pravi Gorazd Kutin, lastnik kobariške trgovine E-Motion Sport: »Z električnimi kolesi so okoliški hribi dostopni tako rekoč vsakomur. Zato si jih za izlete izposoja vsa družina. Še lani povprečno za en dan, letos pa tudi za tri dni in več.«
»Toda dostopnost odročnejših krajev 'tako rekoč vsakomur' ima tudi drugo plat medalje. Iz Švice, Nemčije in Italije poročajo o nesrečah tudi med vožnjo – navkreber. Takšen primer so v začetku meseca na območju Soriške planine obravnavali tudi policisti gorske enote v okviru ekipe za helikoptersko reševanje, ko je z električnim gorskim kolesom padla kolesarka na planinski poti in si huje poškodovala nogo. »Okoliščine kažejo, da je ravnotežje na ozki in zahtevni poti izgubila med delovanjem pogonskega sistema, ki ga v kombinaciji z zahtevnostjo terena ni obvladala,« je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Kranj Bojan Kos: »Problematične znajo biti predvsem situacije, ko kolesarji – predvsem tisti manj navajeni grobega in zahtevnega terena ter uporabe tovrstnih koles – čedalje bolj in več uporabljajo električna kolesa tudi za doseganje bolj oddaljenih vrhov, kar je lahko nevarno.«
Vendar nevarnost ne preti zgolj neveščim kolesarjem, ki bi se zaradi pomoči električnega motorja znašli na zahtevnih vzponih ali spustih. Primož Čerin opozarja tudi na nevarnost v cestnem prometu, zlasti v mestih, kjer so lahko še posebej ranljivi starejši prebivalci. »Ti niso vajeni, da se lahko peljejo tako hitro. Težava je lahko nenadno pospeševanje in obvladovanje težjega kolesa. Na hitrejše kolesarje pa se bodo morali navaditi tudi drugi udeleženci v prometu,« je poudaril. Statistika nesreč z e-kolesi iz Nizozemske to potrjuje, saj je bilo v triletnem obdobju od 79 smrtnih žrtev skoraj 90 odstotkov ponesrečenih starejših od 60 let.
V Sloveniji je trenutno označenih več kot 8000 kilometrov različnih kolesarskih poti. Zaradi naravnih danosti je pričakovano najbolj razvito gorsko kolesarjenje, po podatkih gospodarskega interesnega združenja za pohodništvo in kolesarjenje pa so vedno bolj oblegane tudi daljinske kolesarske poti (Dravska kolesarska pot, Krožna turnokolesarska pot Slovenije, Trans Slovenia 1, 2, 3 ...). »Parenzana je pravo mravljišče kolesarskih navdušencev, začenja se vzpostavljati sistem Eurovelo poti od Maribora ob vzhodni meji v centralno Slovenijo in proti morju, letos bo dokončno označena kolesarska povezava od Rateč ob Savi do Brežic,« našteva direktor GIZ Marko Lenarčič.
Trenutno je pri nas približno 60 za kolesarje specializiranih ponudnikov nastanitev, ki ponujajo približno 3000 postelj, v zadnjih dveh letih pa je znak specializirane namestitve prevzelo tudi deset planinskih koč. V promocijo kolesarstva načrtno vlaga 20 slovenskih turističnih destinacij, kjer še vedno prednjači Koroška. »Hitrost razvoja kolesarskega turizma pri nas je opazna: vse več označenih poti, vse več urejenih kolesarskih stez, vse več specializiranih namestitev za kolesarje, vse več komercialnih kolesarskih vodnikov in seveda vse več promocije za kolesarjenje v Sloveniji na tujih trgih. Trenutni glavni trgi so Nemčija, Avstrija, Švica, Beneluks, Italija, Anglija in Češka,« dodaja Lenarčič.
Najprej izposoja
Kolesarsko ponudbo ima v programu 15 agencij. »Vse več je licenciranih kolesarskih vodnikov in približno 30 se jih že dober del leta lahko preživlja s kolesarskimi gosti. Ker pa je kolesarski gost dober gost, vse več gostincev ustvarja prihodek na njihov račun,« zatrjuje.
Kolesarska dejavnost se zadnja leta razvija z električnimi kolesi, ki počasi prevzemajo trg. V Nemčiji je prodajni odstotek teh koles menda že večji od polovice, pri nas se delež veča počasneje. »Za kolesarsko razvito Evropo zaostajamo nekaj let, potencialne kupce pa ustavi tudi cena, saj je treba za spodobno kolo odšteti približno 2000 evrov. Zato je izposoja trenutno večji trend,« pravi nekdanji profesionalni kolesar in direktor kolesarske trgovine Maxisport Primož Čerin.
Na izposojo e-koles so se še posebej osredotočili v Beli krajini, Brdih, Logarski dolini in Posavju, trend je zajel tudi Posočje. »Običajnih koles niti ne bom več ponujal,« pravi Gorazd Kutin, lastnik kobariške trgovine E-Motion Sport: »Z električnimi kolesi so okoliški hribi dostopni tako rekoč vsakomur. Zato si jih za izlete izposoja vsa družina. Še lani povprečno za en dan, letos pa tudi za tri dni in več.«
Hitreje ko gre, več je nesreč
»Toda dostopnost odročnejših krajev 'tako rekoč vsakomur' ima tudi drugo plat medalje. Iz Švice, Nemčije in Italije poročajo o nesrečah tudi med vožnjo – navkreber. Takšen primer so v začetku meseca na območju Soriške planine obravnavali tudi policisti gorske enote v okviru ekipe za helikoptersko reševanje, ko je z električnim gorskim kolesom padla kolesarka na planinski poti in si huje poškodovala nogo. »Okoliščine kažejo, da je ravnotežje na ozki in zahtevni poti izgubila med delovanjem pogonskega sistema, ki ga v kombinaciji z zahtevnostjo terena ni obvladala,« je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Kranj Bojan Kos: »Problematične znajo biti predvsem situacije, ko kolesarji – predvsem tisti manj navajeni grobega in zahtevnega terena ter uporabe tovrstnih koles – čedalje bolj in več uporabljajo električna kolesa tudi za doseganje bolj oddaljenih vrhov, kar je lahko nevarno.«
Vendar nevarnost ne preti zgolj neveščim kolesarjem, ki bi se zaradi pomoči električnega motorja znašli na zahtevnih vzponih ali spustih. Primož Čerin opozarja tudi na nevarnost v cestnem prometu, zlasti v mestih, kjer so lahko še posebej ranljivi starejši prebivalci. »Ti niso vajeni, da se lahko peljejo tako hitro. Težava je lahko nenadno pospeševanje in obvladovanje težjega kolesa. Na hitrejše kolesarje pa se bodo morali navaditi tudi drugi udeleženci v prometu,« je poudaril. Statistika nesreč z e-kolesi iz Nizozemske to potrjuje, saj je bilo v triletnem obdobju od 79 smrtnih žrtev skoraj 90 odstotkov ponesrečenih starejših od 60 let.
