Tiskane izdaje
Precej rešitev ostaja enakih kot doslej. Tudi določila o tem, v katerih stavbah se uporablja pravilnik. A ker v praksi še vedno pogosto prihaja do nesporazumov o tem, je Šolinc ponovil: Pravilnik se uporablja v vseh večstanovanjskih ter mešanih stanovanjsko poslovnih stavbah, ki imajo 4 ali več posameznih delov (za stavbo s tremi stanovanji na primer velja pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb) in skupni sistem ogrevanja.
Pristojnosti lastnikov se zmanjšujejo. Odločajo le še o vgradnji in tipu delilnikov (ki pa so jih že vgradili) in o obračunskem obdobju, medtem ko bo tehnične parametre delitve poslej določal izvajalec delitve. To je običajno dobavitelj delilnikov, s katerim ima skupnost lastnikov sklenjeno pogodbo o odčitavanju in delitvi stroškov. Izvajalec delitve torej ne bo mogel določiti korekcijskih faktorjev za izenačitev vpliva lege stanovanja v bloku kar tako, ampak po merilih stroke, lastniki pa nanj vplivajo skozi pogodbeno razmerje.
K pravičnejši delitvi stroškov bo pomagalo določilo, da se odčitki uporabijo za obračun le, ko so na voljo podatki z več kot 50 odstotkov delilnikov. Kjer je poraba nič do 40 odstotkov povprečja, se šteje, da ni podatka. Do take situacije v hiši denimo pride na začetku ali na koncu kurilne sezone, ko morajo imeti nekateri v hiši prižgane radiatorje (predvsem v spodnjih ali zgornjih nadstropjih ali tisti, ki imajo več zunanjih sten), medtem, ko drugim, ki so locirani v sredini, in jih praktično grejejo sosedje, radiatorjev še ni treba prižgati. Tedaj se bodo stroški delili glede na delež ogrevane površine.
Porezali bodo tudi konice - odpravili bodo nesorazmerno velika odstopanja v porabi. Medtem ko je po Šolinčevih besedah doslej strošek za posamezno stanovanje v izjemnih primerih celo za več kot 20-krat presegel povprečno porabo po površini, bo zdaj petkratno preseganje že sprožilo alarm: odčitki se ne bodo uporabili za obračun, ampak si jih bo celotna hiša razdelila glede na površino, pregledati bo treba delilnike, lastniki pa bodo morali zagotoviti pregled ogrevalnega sistema. Tega opredeljuje energetski zakon, ki določa, da ogrevalni sistem strokovno preveri neodvisni strokovnjak in da naloži tudi popravljalne ukrepe. Pregled seveda nekaj stane, plačati so ga dolžni lastniki.
Upravnik mora izvajalcu delitve še naprej zagotavljati podatke o ogrevani površini in številu uporabnikov, pripraviti pa mora tudi poenostavljeno letno poročilo o porabi toplote in ga obesiti na oglasno desko.
Osnovni algoritem za izračun oziroma razdelitev stroškov je enak staremu, pri čemer je treba večji del porabe za ogrevanje in toplo vodo (50 do 80 odstotkov) zaračunati po porabi (po odčitkih iz delilnikov in merilnikov), ostalo pa po ogrevani površini oziroma uporabnikih (članih gospodinjstva). Možen je tudi drugačen ključ (na primer v hišah, kjer imajo vsa stanovanja vgrajene kalorimetre), a le, če so o tem dosegli 100-odstotno soglasje.
Korekcijske faktorje, kot rečeno, določa izvajalec delitve. Najbrž bodo, tako Šolinc, v večini hiš ostali taki, kot so bili doslej. Bolj natančno jih je mogoče določiti v postopku izdelave energetske izkaznice, po pravilniku o učinkoviti rabi energije. Zato ministrstvo priporoča, naj lastniki skupaj z izkaznico naročijo še izračun teh faktorjev. Izvajalec delitve jih je namreč dolžan upoštevati. Sicer pa se stari faktorji lahko uporabljajo še deset let.
Pravilnik je želel stopiti na prste tudi tistim, ki so se z »inovativnimi« nedovoljenimi posegi poskušali izogniti plačevanju stroškov ogrevanja. Zdaj je krivda lastnika za neposredovanje podatkov natančno opredeljena (če ne zagotovi pravilne vgradnje ustreznih delilnikov, če ovira odčitavanje, poškoduje delilnik, namesti radiator brez delilnika itn.), kazen pa je plačilo trikratnika porabe po površini.
Kaj mora torej po uveljavitvi pravilnika storiti kdo od vpletenih? Upravnik in lastniki ta hip ničesar, izvajalec delitve pa bo moral prilagoditi način delitve, upoštevaje nove omejitve pri visokih odstopanjih.
