Ti. K., Ka.L./STA
Ljubljana - Poslanke in poslanci bodo o sumu klientelističnega in koruptivnega financiranja gospodarskih družb ter paketu protikriznih ukrepov, ki jih predlaga SDS, razpravljali na isti izredni seji. Ta bo v sredo, 20. januarja, je sklenil kolegija predsednika DZ Pavla Gantarja.
Poslanska skupina SDS je namreč vložila dve zahtevi za sklic izredne seje DZ. S prvo je zahtevala razpravo o sumu klientelističnega in koruptivnega financiranja gospodarskih družb oz. neustrezno zavarovanih kreditih. Zahtevali pa so tudi izredno sejo v zvezi s tretjim paketom protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji, ki ga je predlagal strokovni svet SDS.
Kolegij predsednika DZ je danes sklenil, da bodo poslanci obe točki obravnavali na isti izredni seji. Ta bo prihodnjo sredo, 20. januarja, začela pa se bo ob 10. uri.
Poslanci bodo, glede na predlog SDS, razpravljali o predlogu Banki Slovenije, naj državnemu zboru poroča o sumih koruptivnega financiranja podjetij, katerih solastniki so nosilci javnih funkcij v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti, s strani bank v večinski državni lasti.
Povod so informacije, da naj bi Nova Ljubljanska banka (NLB) brez ustreznih zavarovanj odobrila posojila podjetjem v skupini Ultra. Solastnik družbe Ultra SUM, ki je največja lastnica družbe Ultra, je minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Gregor Golobič.
Predsednik DZ Pavel Gantar je sicer zahtevo za sklic seje dvakrat zavrnil, nato pa so jo poslanci SDS ustrezno dopolnili v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe.
Poleg tega bodo poslanci razpravljali o paketu protikriznih ukrepov za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja v Sloveniji, ki ga je predlagal strokovni svet SDS. Ta predlaga omenjeni tretji paket ukrepov, ki vsebuje vrsto ukrepov z različnih področij.
Slonijo med drugim na načelu, da imajo ključ do izhoda iz krize podjetja in podjetniki. Podjetniki verjetno bolje od države vedo, kje so priložnosti, trgi in tržne niše in kako se morajo prestrukturirati. V prestrukturiranje jih morajo siliti lastniki, država pa ga mora stimulirati.
Danes pa so v DZ prejeli še eno zahtevo za sklic izredne seje. Skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Pukšičem (SLS) namreč zahteva sejo o problematiki v zvezi z neobjavljenimi razpisi vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za obdobje od 2009 do 2013. Ker pa je predsednik DZ zahtevo prejel šele pol ure pred začetkom seje kolegija, o sklicu te seje danes še niso razpravljali.
Izredna seja DZ zaradi nečrpanja evropskih sredstev
Poslanca SLS Franc Pukšič in SDS Andrej Vizjak sta predstavila zahtevo za sklic izredne seje DZ v zvezi s problematiko neobjavljenega petega razpisa za črpanje evropskih sredstev iz programa razvoja regij. Po Vizjakovih besedah je cilj seje pregled dinamike izvajanja programov črpanja evropskih sredstev in to, da se črpanje pospeši.
Kot sta na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ponovila Pukšič in Vizjak, naj bi državna sekretarka službe vlade za evropske zadeve in razvoj Andreja Jerina samovoljno ali po navodilih ministra te vladne službe Mitje Gasparija preprečila objavo petega razpisa in s tem blokirala črpanje 296 milijonov evrov evropskih sredstev. Skupina poslancev zato med drugim predlaga, naj DZ na izredni seji vladi predlaga, da odstavi Andrejo Jerino.
"Ta vladna koalicija se je celo lansko leto trudila, kako bi dokazala pred evropskim računskim sodiščem, da je bivša vlada ravnala nepravilno, evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da je bilo vse v skladu z dogovorjenimi zadevami v EU in skladno z zakonodajo," je danes dejal Pukšič. "Bojimo se, da je vse prirejeno tako, da do razpisa ne pride," je dodal.
Poleg tega vlada po Vizjakovih in Pukšičevih navedbah sedaj spreminja pogoje razpisa in po novem bodo občine lahko prijavljale projekte, za katere že imajo gradbeno dovoljenje. "Ali pač so določeni župani koalicijskih občin za to izvedeli prej in se bodo na to lahko pripravili," se je vprašal Vizjak in izrazil upanje, da je še čas, da se to prepreči.
Po Vizjakovih besedah so tako v SDS vse bolj zaskrbljeni nad učinkovitostjo črpanja evropskih sredstev na vseh področjih, zlasti v finančni perspektivi 2007-2013, ko si je Slovenija izpogajala za dve milijardi evrov sredstev več, kot jih mora vplačati. Ta vlada zapleta razpise, "namesto da bi uporabila evropska sredstva za spodbujanje in pospeševanje gospodarske aktivnosti", je izpostavil.