Generalni sekretar ima 15 dni časa, da pojasni svoje ravnanje

Ljubljana – Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu se bo ukvarjala s primerom generalnega sekretarja Cerarjeve vlade Darka Krašovca, ki mu miruje sodniška funkcija, hkrati pa je po ženinem pooblastilu zastopal njeno firmo.

Tako nam je sporočila predsednica sodnega sveta vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel. Komisija za etiko in integriteto je zdaj Krašovcu sporočila, da ima 15 dni časa, da ji pojasni svoje ravnanje, ko je kot zastopnik podjetja A Pohištvo, ki je v posredni lasti njegove žene Anite Krašovec, sicer direktorice podjetja, v pravdnem postopku zahteval izločitev vseh sodnikov v državi zaradi, kot je navedel, njihove pristranskosti. Krašovec tako ni zahteval samo izločitve določenega senata, ampak po njegovem med skorajda tisoč sodniki v državi ni takšnega, ki bi lahko o zadevi odločal nepristransko.

Generalni sekretar vlade nam je sporočil, da za zdaj ni obveščen o tem, da se bo do njegovega ravnanja opredeljevala etična komisija.

Podjetje A Pohištvo je zaradi šestih kmetijskih parcel v sporu z državo (skladom kmetijskih zemljišč). Na prvi stopnji, ko je po pooblastilu žene kot odvetnik nastopil Krašovec, je spor izgubilo, zato je podjetje vložilo pritožbo, ki jo je spisal odvetnik Franci Matoz. Ob nastopu na domžalskem okrajnem sodišču je Krašovec zahteval izločitev vseh sodnikov, ki so seveda v službi države, saj so plačani iz proračuna. Krašovec je sicer novembra 2001 postal sodnik na delovnem in socialnem sodišču s trajnim mandatom, od imenovanja za generalnega sekretarja septembra 2014 pa mu sodniška funkcija miruje. To pomeni, da se bo lahko, ko ne bo več generalni sekretar vlade, vrnil v sodniške vrste, če disciplinsko sodišče sodstva ne bo odločilo drugače.

Temeljno vprašanje, ki se postavlja sodnemu svetu, je, ali sodnika med mirovanjem sodniške funkcije zavezujejo pravila o disciplinski odgovornosti glede ravnanj, s katerimi se kršita ugled sodniškega poklica in kodeks sodniške etike. Po presoji sodnega sveta je pomembna tudi razmejitev med dejanji, ki pomenijo le kršitev etičnega kodeksa, in tistimi, ki zaradi teže kršitve prerastejo v disciplinsko kršitev.

Sodni svet ima sicer težave z zakonom o sodniški službi, ki omogoča prehajanje sodnikov na najvišje položaje v vladi in državnem zboru ter se po izteku mandata vračajo v sodniške vrste.

Njegovo stališče je razumeti kot predlog, da bi takšno možnost bistveno omejili ali prepovedali, saj prehajanje sodnikov v politiko in nazaj s stališča neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ni dobro. Takšnih možnosti večina evropskih držav ne dopušča.

Odvzem mandata

Petčlanska komisija za etiko in integriteto, ki jo vodi vrhovna sodnica Nina Betetto, se bo do primera Krašovec opredelila z načelnim mnenjem, saj drugih pristojnosti nima. Povedala bo torej, kako vidi ravnanje svojega kolega, ki mu funkcija miruje. In o tem obvestila sodni svet.

Sodni svet sicer nima v rokah nobenih drugih mehanizmov, kot da bo Krašovčevo ravnanje, ko in če se vrne v sodniške vrste, upošteval pri njegovem morebitnem napredovanju. Je pa sodni svet dal tudi že pobudo disciplinskemu tožilcu oziroma tožilki vrhovni sodnici Vesni Žalik, da sproži disciplinski postopek zoper generalnega sekretarja vlade. Če bo ta stekel in bi v njem ugotovili kršitve, bi Krašovcu sodniška funkcija lahko tudi prenehala.