O nasilju šele, ko je odjeknilo v javnosti

Medvrstniško nasilje: Krivdo za trpinčenje je nedopustno porazdeljevati.

Objavljeno
18. december 2014 19.39
Kosovo Albanian boys play in a wood on a sunny autumn morning in Shajkovce, some 50 kilometres (31 miles) south of Pristina, capital of the disputed United Nations-run province, October 18, 2005. REUTERS/Hazir Reka Pictures of the month October 2005 -
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Ljubljana – Na Osnovni šoli Deskle so se pozno popoldne zaradi pretepenega desetletnika zbrali starši, učitelji in policija. Sestanek sta sklicali razredničarka in predstavnica staršev, ko se je v javnosti izvedelo, da je moral fant poiskati zdravniško pomoč.

Primer dečka, ki so ga sošolci v osnovni šoli v Desklah tako pretepli, da je pediater, h kateremu ga je mama pripeljala zaradi bolečega trebuha in glave, zadevo prijavil policiji, je včeraj odjeknil med splošno in strokovno javnostjo. Primer je še posebej občutljiv, ker gre za fanta, ki se je poleti priselil iz Bosne. Že vse leto namreč v medijih in na strokovnih posvetih poteka razprava, kako preprečevati nasilje v šoli in kako pomagati priseljencem ali njihovim otrokom, da se vključijo v šolo. A v konkretnih primerih se vedno znova zdi, da otrok nihče ne more ali ne zna zaščititi.

Na policijski upravi v Novi Gorici podrobnosti ne smejo komentirati, saj so v dogodku udeleženi otroci. Ker zakonodaja izključuje njihovo odgovornost za storjeno kaznivo dejanje, bodo, kot so sporočili, po proučitvi vseh okoliščin podali pisno poročilo pristojnemu centru za socialno delo in okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici. Po besedah tiskovnega predstavnika Deana Božnika pa je bil to izjemno redek primer medvrstniškega nasilja na tem območju.

Nasilna družba

»Bojim se, da postajamo vedno bolj nasilna družba,« pravi Milan Rejc, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. »V veliki meri je za to kriv razpad vrednot zaradi hlastanja po materialnih dobrinah. Že skoraj vsaka šola se je srečala s takimi ali podobnimi problemi. Tudi manjša okolja niso imuna za nasilje,« pravi Rejc, ki dodaja, da fantje večinoma uporabijo fizično, dekleta pa verbalno nasilje.

Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Koper in pobudnik projektov vključevanja otrok priseljencev v osnovne šole, dodaja, da je še veliko bolj kot fizično ali verbalno nasilje prisotno virtualno trpinčenje, o katerem se skoraj nič ne govori, dokler ne preide v realni svet.

Zaščita otrok sicer sodi med naloge ravnateljev. Na šoli morajo zagotoviti vzdušje, s katerim bodo preprečevali pojave nasilja. Ravnatelj Vojko Simčič, ki del krivde prelaga na fanta, ker da se ni znal vključiti v razred, je za Primorske novice dejal, da za fantovo varnost ne more poskrbeti, zato materi dovoljuje, da je med odmori v šoli. S tem po besedah ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca pošilja napačno sporočilo tudi drugim, saj prizna, da je nemočen in da ne more reševati problema. V manjšinskih kulturnih društvih in nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa opozarjajo, da je nedopustno krivdo za trpinčenje desetletnega otroka porazdeljevati med povzročitelje nasilja in žrtev.

V vzgojnem načrtu malo o nasilju v šoli

Inšpektorat za šolstvo je zaradi objave v medijih uvedel inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti. V sporočilu so ob tem zapisali, da je vzgojni načrt šole tisti dokument, ki v pravilih šolskega reda opredeljuje dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja in vzgojne ukrepe za kršitve pravil. V vzgojnem načrtu šole v Desklah piše, da sodi fizični napad med hujše kršitve, kot vzgojne ukrepe pa ponujajo svetovanje, mediacijo in restitucijo.