O »sanjskih kreditih« tudi avstrijsko sodstvo

Gradec − Po včerajšnji odločitvi sodišča v Gradcu bo morala podružnica Raiffeisenbanke iz svetega Antona dvema slovenskima posojilojemalcema izdati uradni izpis stanja na njunem kreditnem računu in pri izterjavi v Sloveniji upoštevati tako priznan znesek, in ne znesek celotnega kredita, kot so od njiju avstrijski bankirji poskušali izterjati sprva.

Renato Ritlop in njegova partnerica, ki živita v Prekmurju,  sta se s pomočjo dolgoletne zagovornice številnih nesrečnih slovenskih kreditojemalcev Vere Krivec za civilno tožbo odločila, ker je omenjena avstrijska bančna podružnica od njiju kljub temu, da je bilo njuno posojilo v višini dobrih 65.000 evrov skupaj z obrestmi že skoraj v celoti odplačano, še enkrat zahtevala celotni znesek posojila. Čeprav je bilo torej v osmih letih na njun kreditni račun vplačanih skoraj 117.000 evrov in naj bi ostalo za plačilo le še slabih 13.000 evrov, je namreč avstrijska banka prek svojih slovenskih pravnih zastopnikov sprožila izvršbo na njuno hišo z zahtevkom v višini celotnega zneska kredita, vpisanega v notarskem zapisu, torej prek 65.000 evrov. Prav ta banka na zahtevo obeh posojilojemalcev ni hotela izdati kontnega izpiska dejanskega stanja dolga, zato je slovensko sodišče upoštevalo notarski zapis in znesek, zapisan v njem. Ritlop in partnerka sta v tožbi zahtevala preklic izvršbe v Sloveniji in izdajo uradnega izpiska kreditnega računa, ki bo temelj za izračun dejanskega preostalega dolga. Za prvo zahtevo se je graško deželno civilnopravno sodišče razglasilo za nepristojno, o preostalih zahtevah pa je včeraj razpravljalo in sklenilo, da banka mora popustiti.

To po besedah Vere Krivec prinaša novo upanje številnim slovenskim kreditojemalcem, ki so zašli v težave in prenehali odplačevati posojila in so jim zato že ali jim še bodo z izvršbo prodajali njihove nepremičnine. Raiffesenbank iz sv. Antona namreč vse doslej ni hotela nikomur izmed teh izdati na sodišču uporabnih, verodostojnih izpiskov o trenutnem stanju njihovih posojil in zato so sodišča v številnih primerih za izhodišče za določitev terjatve banke jemale celotne zneske najetih kreditov iz notarskih zapisov ne glede na to, koliko dolga so posjilojemalci že odplačali. »Uspeh te tožbe bo tudi drugim omogočil, da pridejo do teh izpiskov in potem bomo v primerih, ko so avstrijski posojilodajalci oziroma njihovi slovenski pravni zastopniki vzeli preveč, v Sloveniji vlagali odškodninske tožbe. Sicer pa smo enega od slovenskih odvetnikov Raiffeisenbank že tudi kazensko ovadili zaradi takšnega početja, ki je po 216. členu kazenskega zakonika opredeljeno kot zloraba izvršbe, in policija že zbira podatke za tožilstvo,« pravi Krivčeva. Z odškodninskimi postopki pa verjetno ne bo mogoče razveljaviti prodaj nepremičnin, ki jih je bilo predvsem v severovzhodni Sloveniji v zadnjih letih po besedah Krivčeve vsaj kakšnih tristo, ampak bodo oškodovanci lahko dosegli le to, da jim vrnejo preveč izterjane zneske.

Tudi Marjeti Horvat iz Murske Sobote  ugoden razplet tožbe v Gradcu ne bo kaj veliko pomagal. Zaradi 21.000 evrov kredita, najetega leta 2002, so jima namreč leta 2011 njuno hišo prodali, vendar se v tem primeru banka − šlo je za isto podružnico avstrijske Raiffeisenbanke kot v številnih drugih primerih − ni sklicevala na znesek celotnega posojila iz notarskega zapisa. V obvestilih je bilo vedno govora o preostanku dolga, ki pa je bil glede na to, da jima je dobrih 12.000 evrov vendarle uspelo odplačati, precej visok, saj je leta 2009 znašal slabih 23.000, po prodaji in delitvi kupnine pa že skoraj 28.000 evrov. »Tudi nama od banke nikoli ni uspelo dobiti verodostojnega izpiska o stanju dolga, tako da ne vem, kako so prišli do teh številk,« o poštenosti avstrijske banke še vedno dvomi Horvatova, ki se zdaj boji deložacije. Novi lastnik njene hiše je namreč po treh letih od nakupa lani decembra zahteval, da se s sinom iz hiše izselita in sprožil izvršbo. »Pritožili smo se na sklep o izvršbi in šli bomo do konca. Žive me iz hiše ne bodo spravili,« pravi Horvatova.

Posameznikov in družin, ki imajo težave z odplačevanjem avstrijskih kreditov, je po neuradnih podatkih v Sloveniji nekaj sto, po besedah Krivčeve pa je v treh četrtinah primerov izvršba že opravljena in nepremičnina prodana. Deložiranih je kakšnih sto družin.