Sindikati: Ne zahtevamo milijarde, ampak ponovno vzpostavitev razmerij med poklici    

Vlada s podcenjujočim financiranjem ogroža vzgojo, izobraževanje, kulturo in naravo, razlagajo v sindikatih.

Objavljeno
16. januar 2018 12.38
Univerza v Ljubljani 4. novembra 2013.
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana − Po včerajšnji skupni predstavitvi stavkovnih zahtev 16 sindikatov javnega sektorja so danes svoje podrobneje predstavili še trije sindikati iz te kvote − visokošolski sindikat (VSS)sindikat kulture in narave (Glosa) in sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR).

Posebej jih je zmotil mačehovski odnos vlade do reprezentativnih sindikatov ter njeno poudarjanje, kako sta kultura in šolstvo pomembna stebra slovenske družbe, pri čemer hkrati lomi pravice delavcev, ki ju soustvarjajo.

»Vladna preigravanja z nekaterimi poklici oziroma cehi rušijo logična razmerja (denimo med vzgojitelji in učitelji) in ustvarjajo nove krivice, poskušajo deliti delavstvo javnega in zasebnega sektorja ter netiti spore med sindikati,« so zapisali pred današnjo tiskovno konferenco.  

Druge sindikate zato pozivajo, da se pridružijo njihovi skupni akciji v vzgoji, (visokem) šolstvu in kulturi ter se odrečejo pragmatizmu izločanja pomočnic, vzgojiteljic, visokošolskih učiteljev in celotne plačne skupine J.

V omenjenih sindikatih so sicer ogorčeni nad vladnimi argumenti, da bi višje vzgojiteljske plače obremenile starše, saj vlada prek povprečnin tako ali tako sofinancira vrtce, podobno pa po njihovih besedah velja za plače visokošolskih delavcev. Zato pričakujejo povišanje proračunskih sredstev za svoja področja.  

Stavka na fakultetah in v vrtcih

Delo bodo 24. januarja za 24 ur prekinili na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi. Zaposleni bodo stavkali na delovnem mestu, tako da ne bodo izvajali predavanj, izpitov in konzultacij, vendar vsi izpiti ne bodo odpovedani. Študenti bodo o dogajanju pravočasno obveščeni. Drugi delavci bodo stavkali tako, da ne bodo opravljali dela in ne bodo imeli uradnih ur.  

Na ta dan bodo zaprti nekateri vrtci, zato sindikalisti starše pozivajo, naj otrokom priskrbijo drugo varstvo. 

Ker ne želijo preveč obremenjevati otrok in njihovih staršev, bo popolnoma zaprtih samo pet vrtcov, pri čemer bo šlo za določene enote, ostali pa bodo delovali okrnjeno. »Otroci imajo pravico priti, mi imamo dolžnost, da jih sprejmemo,« je povedala Sonja Barl iz glavnega odbora VIR. O tem, kateri vrtci ne bodo obratovali in kako bo poskrbljeno za otroke, bodo starše obvestili najkasneje pojutrišnjem.     

Poleg tega bodo zaprti še nekateri arhivi, muzeji, knjižnice in gledališča, so že včeraj napovedali v Glosi. Zaprte bodo knjižnice v Mariboru, Kranju, Domžalah, Celju, Radljah ob Dravi, Gorici ter knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani. Vrata bodo zaprla še nekatera gledališča, med njimi Slovensko ljudsko gledališče Celje, Mestno gledališče Ptuj in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica.     

Med 12. in 13. uro se bodo stavkajoči zbrali na protestnem shodu pred vladnim poslopjem na Gregorčičevi, ki se ga bodo udeležili tudi tisti iz drugih delov države. Uro prej se bodo zbrali pred sedežem univerze na Kongresnem trgu, kjer jih bo nagovoril njen rektor Igor Papič.  

Številne anomalije v knjižničarstvu

Mitja Šuštar, predsednik sindikata Glosa, je napovedal, da bo splošna stavka javnega sektorja trdna in resna ter da si v sindikatu najbolj zavzemajo za odpravo krivice pri delovnem mestu višji naravovarstveni svetovalec - teh je v državi le 47 in že desetletje čakajo na zvišanje plače za en sam razred. Od vlade pričakuje, da se bo čim hitreje odzvala s konstruktivnimi protipredlogi.      

Sonja Barl, Janez Dolinšek in Mitja Šuštar. Foto: S. H./Delo

Ena od anomalij je tudi mesto višjih knjižničarjev, ki opravljajo enako delo kot bibliotekarji, vendar so uvrščeni v devet plačnih razredov pod njimi, je orisal Janez Dolinšek iz glavnega odbora Glose. Druga anomalija so manipulanti, ki komaj dosegajo minimalno plačo, med podplačanimi pa so še pomočnice vzgojiteljic, bibliotekarji in arhivisti. 

V osredje tudi najslabše plačani 

Pri svojih zahtevah niso pozabili niti na najslabše plačane uslužbence javnega sektorja, ki so združeni v plačni skupini J - torej kuharji, hišniki, oskrbniki, čistilke - in jim vlada, po mnenju Ane Jakopič, namestnice vodje pogajalske skupine javnega sektorja, namenja miloščino, namesto da bi odpravila varčevalne ukrepe. Zavzemajo se še za neposredno zaposlitev čistilk, ki so zdaj zaposlene pri podjetjih za zunanje izvajanje del. Njihova zahteva po linearnem zvišanju plač, ki ji vlada ostro nasprotuje, je sicer posledica zvišanja zdravniških in policijskih plač, je pojasnila.   

Ana Jakopič, Marko Marinčič in Boštjan Flajnik. Foto: S. H./Delo

»Vlada nam je višje plače ponudila že ob sklenitvi dogovora z zdravniki. Ne zahtevamo milijarde evrov, ampak ponovno vzpostavitev razmerij med poklici,« pa je dodal Marko Marinčič, predsednik VSS. Pojasnil je tudi, da nasprotujejo Svizovi zahtevi po enkratnem izplačilu regresa v višini 1200 evrov bruto, saj da to samo po sebi ničesar ne rešuje.       

Boštjan Flajnik, predsednik sindikata veterinarske fakultete, je dejal, da morajo veterinarji in veterinarski tehniki biti dostopni čez celo leto ter opravljati vse potrebne preglede ob izbruhih bolezni, preplahih ter skrbeti za varnost živil. Ker država njihovega dela ne ceni, so se tudi sami odločili za prekinitev dela. Ker imajo pri stavki nekatere zakonske omejitve, bodo v prihodnjih dneh odločili natančno kako bo izgledala. 

Na nočnem vrhu o pogajalcih

Koalicija je na sinočnjem vrhu obravnavala predlog ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja o sestavi vladne pogajalske skupine, ki se bo enotno pogajala s sindikati. Vlada ga je popoldne sprejela na dopisni seji, do četrtkove redne seje pa naj bi bila znana groba pogajalska izhodišča.      

Boris Koprivnikar nima težav s tem, da bi ga na željo sindikatov zamenjali kot glavnega vladnega pogajalca. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Kot je znano, se je vlada pripravljena pogajati o razlikah v plačnem sistemu, ki zadevajo primerljivost plač z zdravniki in postopnem ukinjanju varčevalnih ukrepov.

V ožji skupini pogajalcev bodo generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, vodja sektorja za plače Branko Vidič, glavna inšpektorica za javni sektor Lidija Apohal Vučković, predstavnica finančnega ministrstva Saša Jazbec in direktor Umarja Boštjan Vasle. 

Sestavili bodo tudi širšo skupino, v katero bodo vključeni predstavniki ministrstev, in sicer večinoma državni sekretarji. V njej bodo Darko Stare (pravosodje), Boštjan Šefic (notranje zadeve), Andreja Barle Lakota (izobraževanje), Damjana Pečnik (kultura), Miloš Bizjak (obramba), Polonca Drofenik (kmetijstvo), Mojca Ramšak Pešec (zdravje) in Davor Dominkuš (delo in socialne zadeve).