Tiskane izdaje
Bohinjska Bistrica – Za torek je napovedano rušenje hiše Darka Kuzmiča ob Bohinjskem jezeru. Država tako nadaljuje inšpekcijske postopke, čeprav namerava do sredine prihodnjega leta sprejeti zakonodajo, ki bo omogočila legalizacijo neproblematičnih nedovoljenih črnih gradenj tudi v TNP.
»Vse pravne možnosti sem izčrpal in mi bodo hišo podrli,« pred rušenjem ugotavlja Darko Kuzmič, ki se tako kot številni drugi sprašuje kako je mogoče, da se nekateri drugi razvpiti inšpekcijski primeri (izpostavil je primer Marka Jakliča in njegove črne gradnje nad Polhovim Gradcem) vlečejo dolga leta. Hiše Kuzmič sam ne bo podrl, za zdaj pa še ne ve, kje bo živel od prihodnjega tedna naprej in se, kot pravi, s tem niti ne ukvarja. Prostega občinskega stanovanja zanj občina Bohinj nima, pravi župan Franc Kramar. Kuzmič v primeru predvidenega rušenja njegove hiše ocenjuje, da bi se Bohinjci lahko odločili za državljansko nepokorščino ali kakšno drugo obliko upora, vendar konkretnejši ni bil. Župan o tem pravi, da v Bohinju obstajajo ljudje, ki so pripravljeni na cesto podreti drevo ali stresti kamion peska in tako gradbenim strojem za kakšen dan onemogočiti dostop do Kuzmičeve hiše, a pri tem ugotavlja, da to ni rešitev.
Inšpektorji so se črnih gradenj v TNP odločneje lotili leta 2010, ko jih je k ukrepanju pozvala tudi občina Bohinj z županom na čelu. Nadzor in ukrepanje glede črnih gradenj v TNP na podlagi uredbe za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini Bohinj in občini Bled ostaja med prioritetami inšpekcijskih služb, so sporočili z inšpektorata za promet, energetiko in prostor. Kramar se je na pospešeno delo inšpekcij odzval s predlogom za legalizacijo neproblematičnih gradenj, ki po njegovem ne sme prinesti univerzalne legalizacije črnih gradenj. Neproblematične bi lahko pustili pri miru, pravi Kramar.
Omenjena uredba skupaj obravnava 65 nedovoljeno zgrajenih objektov v obeh občinah, med njimi je 59 počitniških hišic od katerih jih 50 ni mogoče legalizirati. Odstraniti jih je treba 27, 23 jih je mogoče postaviti v prejšnje stanje (predvsem v razne pomožne kmetijske objekte). Poleg tega inšpektorji obravnavajo še druge črne gradnje (predvsem počitniške hišice) v TNP, ki niso bile vključene v omenjeno uredbo. Za območje TNP je zadolžen en gradbeni inšpektor, ki trenutno vodi 125 postopkov. Približno polovica primerov je že pravnomočno končanih, izvršilni postopek pa teče v 34 zadevah. Letos so tri črne gradnje že podrli, eno, hišo Darka Kuzmiča, bodo predvidoma podrli prihodnji teden. Letos so sicer na inšpektoratu prejeli šest novih prijav o domnevno črnih gradnjah.
Franc Kramar je pred dnevi, po okrogli mizi o črnih gradnjah v TNP, na predsednico vlade naslovil pismo, s katerim jo poziva, naj vlada sprejme intervencijski zakon in do sprejema novega zakona o legalizaciji črnih gradenj zaustavi inšpekcijske postopke. Župan ugotavlja, da za tak ukrep ni politične volje.
Nov zakon o legalizaciji črnih gradenj, ki ga snuje vlada, bo določil pogoje, postopek in pravne posledice legalizacije neproblematičnih objektov. Temu bo sledil še sprejem nove prostorske in gradbene zakonodaje, ki mora odpraviti normativne razloge za pojavljanje nedovoljenih gradenj, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor in dodajajo, da želijo v primerjavi z rednimi postopki pridobivanja dovoljenj za gradnjo onemogočiti izjeme in olajšave pri legaliziranju črnih gradenj. Dvigniti nameravajo še višino nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, saj naj bi bile v novi zakonodaji predpisane višje globe za prekrške v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, ter gradbeni inšpekciji omogočiti učinkovitejše ukrepanje.
