Občani zahtevajo vkop, župan jih ne podpira

Mokronog, Mirna – Za daljnovod 2 x 110 kilovoltov (kV) Trebnje–Mokronog–Sevnica je vlada pred kratkim potrdila najustreznejšo različico poteka trase. Čeprav je predvidela tudi možnost delnega vkopa kablovoda na urbanem območju, v civilni iniciativi (CI) zahtevajo vkop žic na celotni dolžini 25 kilometrov.

V Elektru Celje, ki je investitor, so za Delo sporočili, da bodo daljnovod poskušali umestiti v prostor tako, da bodo zadostili predpisani minimalni oddaljenosti od stanovanjskih objektov. V prvi fazi je predvidena gradnja devet kilometrov daljnovoda in 0,4 kilometra kablovoda med razdelilnima (RTP) transformatorskima postajama Trebnje in Mokronog. Vrednost te naložbe je ocenjena na 4,7 milijona evrov, celotnega daljnovoda pa na približno deset. Vkop daljnovoda je predviden na lokaciji RTP Mokronog, takšna izvedba pa bo stala šestkrat več, kot če bi daljnovod speljali po zraku, je povedala Maja Ivančič z Elektra Celje. Študijo različic s predlogom najustreznejše je za državni prostorski načrt izdelalo novomeško podjetje Acer.

»Postavitev bomo preprečili«

Ana Vene, predsednica mokronoške CI Elektrika pod zemljo, je povedala, da so jih pripeljali žejne čez vodo: »Na pogajanjih v Mokronogu leta 2013 smo se dogovorili za vkop žic v zemljo v dolžini 1200 metrov, kasneje pa o tem niso hoteli ničesar več slišati, češ da se o tem sploh niso pogovarjali.« Dejala je, da so v občinah Sevnica, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert zbrali dobrih 1700 podpisov za vkop žic na celotni trasi, ker da imajo tamkajšnji prebivalci precej slabih izkušenj že z umestitvijo v prostor 2 x 400 kV daljnovoda Beričevo–Krško. »Če naših zahtev ne bodo upoštevali, bomo zadevo zaostrili s protestom v Ljubljani. Postavitev daljnovoda bomo preprečili z vsemi sredstvi, saj volja ljudi mora biti upoštevana,« je dejala Venetova.

Župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver pravi, da se s člani CI ne strinja, saj so skupaj dosegli, da se žice s prvotnih 45 metrov umaknejo na razdaljo 150 metrov od najbližjih hiš, poleg tega pa še delen vkop v dolžini 400 metrov. »Njihove zahteve po vkopu na vsej trasi ne podpiram, saj so nerealne in jih investitor in ministrstvo ne bosta upoštevala,« pravi Maver, ki opozarja, da za razvoj podjetništva in obrti v Mirnski dolini nujno potrebujejo kakovostno elektriko, ki je zdaj nimajo.

Gospodarstvo se bo na daljnovod še načakalo

Zaradi tega imajo precej težav v gospodarstvu. V podjetju Dana na Mirni imajo zaradi dotrajanega omrežja pogoste izpade elektrike, nihanja v napetosti pa zaustavljajo računalniško vodene stroje. Med pogostimi kratkotrajnimi izpadi elektrike se delovni proces zaustavi, in ker je treba linijo potem znova zagnati, izgubljajo čas. Zaradi tega so imeli lani približno 10.000 evrov nepotrebnih stroškov, pravi njihov direktor Marko Hren. Podobne težave imajo v Kolinski in v drugih podjetjih na območju Mirnske doline. Čeprav v Elektru Celje pravijo, da se zavedajo težav gospodarstva in gospodinjstev, bo pot do začetka gradnje daljnovoda očitno še zelo dolga. Skladno z desetletnim načrtom razvoja omrežja celjski elektrikarji pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje za daljnovod pridobili do leta 2022, gradnja pa bo predvidoma stekla v letih 2023 in 2024.