Tiskane izdaje
Bovška občina bo v kratkem dobila v last krožnokabinsko kaninsko žičnico, kar je prvi korak za oživitev propadlega smučišča. Projekt vodi nekdanji bovški župan in dolgoletni poslanec Danijel Krivec, ki za zdaj o dolgoročnejših načrtih še ne more govoriti.
Se obeta podoben razplet kakor s Heto tudi pri premoženju, ki je v stečajni masi?
Stečajna upraviteljica išče rešitev v pravi smeri. Dotlej lahko vsak ločitveni upnik prevzame premoženje, če hoče nagajati. Toda kdo bo prevzel obvezo, da premoženje vrne v funkcijo? Edino občina. Realno možnost ima sicer vsak, ki ima približni tri milijone evrov. Takega ni, ker bi gledal na neposredni, ne pa širši interes. Občina pa na to mora gledati. Če se žičnic ne zažene, nima turistične takse in še marsičesa. Na letni ravni dolina izgubi med pet in deset milijonov evrov.
A to je veljalo tudi pred dvema letoma po nesreči gondol. Se je zdaj kaj spremenilo?
Vedno sem govoril, da mora občina odigrati svojo vlogo. Ali pa se bo zadeva podrla. Nekdo ni poslušal. Koncesijo za krožnokabinsko žičnico smo podelili, da smo lahko reševali stvari. Maribor se je rešil, ker je imel koncesijo. Ko jo je bovška občina razdrla, češ da je nezakonita, ni imela več inštrumenta, da bi pomagala.
Minister Zdravko Počivalšek Kaninu obljublja tri milijone. Bi bil denar namenjen samo popravilom?
Osnova je študija dr. Jožeta Duhovnika, ki je moral popisati stanje in predvideti vložek, da bi smučišče recimo 10. novembra lahko obratovalo. Vsota je med tremi in tremi milijoni in pol evrov.
Rešitev bi bila še vedno kratkoročna, le za nekaj let. Kako pa naprej?
Za to bomo potrebovali partnerja, to je jasno. Kanin potrebuje nadgradnjo sistema, ampak to je stvar drugih postopkov. Mi moramo osnovno infrastrukturo najprej pognati, vse ostalo so še utopične ideje. Poznamo pa postopke.
Kako daleč ste v pogovorih s podjetjem Ilev Inženiring, ki je v ruskih rokah in ki je dejansko edino pokazalo interes za Kanin?
Najprej moramo pridobiti premoženje, potem se lahko šele pogovarjamo naprej. Kako resni so bili doslej Rusi, ne morem komentirati. Ilev Inženiring je seveda lahko partner. Ne vem pa, zakaj se ob tem vedno omenja javno-zasebno partnerstvo, ki je v Sloveniji skoraj psovka. Govorimo o partnerstvu, kakšno bo, je drug problem. Lahko je konzorcij, lahko koncesijski odnos. Jasno bo šlo za neko kombinacijo, saj občina ne bo upravljala komercialnih zadev. Bomo pa bolj previdni, zato bo občina ostala večinski lastnik v katerikoli različici partnerskega odnosa. Dogovor je tak, da je najmanj 51-odstotni delež vedno v lasti lokalne skupnosti. To smo želeli doseči tudi z ATC, a prišli le do 30 odstotkov. Končni cilj pa je, da bi ves hrib upravljal en upravljavec, kar je interes tudi za italijansko stran.
Politika doslej ni imela srečne roke z izbiro partnerjev. Boste zdaj bolj pozorni?
To je čudno vprašanje. Če bi vedno vedeli, kaj se bo zgodilo jutri ... Brez Francozov Prevale ne bi bilo. Po propadu Transmontagne smo iskali svež kapital in ga našli v Euroinvestu, ki je bil takrat zdrava družba in je zagotovil, da ATC ni šel pod vodo. Druge rešitve niti ni bilo. Ker je nato začel toniti v svoji osnovni dejavnosti, smo poiskali Andorce in jih pripeljali praktično do podpisa pogodbe. Če bi takrat politična oblast nadaljevala usmeritev, verjetno danes Kanin ne bi bil potreben reševanja. Mogoče bi zdaj delali že na novem projektu. Tudi Hit je bil zelo ambiciozen, ampak žal ni ničesar izpeljal. Mislim, da občina ali ATC za to nista kriva.
Kako boste zagotoviti poslovanje, glede na to, da je Kanin vedno ustvarjal izgubo?
Kanin bi lahko ves čas posloval z ničlo, če ne bi imel naložb. V dobrih časih se jih ni izvajalo. Ko jih je bilo treba izpeljati, pa je bil pritisk na poplačevanje veliko večji kot finančni tok, ki brez velikih obremenitev na kratki rok sploh ni bil tako slab. Starih bremenitev zdaj ne bo. Tekoče poslovanje ne bi smelo biti problem.
Je lahko ovira, da vzrok nesreče ni bil pojasnjen?
Kdo je rekel, da ni bil? Preberite si poročilo inšpekcij in kriminalistično poročilo. Ugotovljeno je bilo, da je veter eden izmed možnih vzrokov.
Možnih vzrokov ... S čimer se proizvajalec opreme Poma ne strinja.
Kje to piše?
Poudarjajo, da veter takrat ni presegel mejnih vrednosti.
Kdo je meril veter? Hidrometeorološko poročilo pravi, da takrat ni bilo posebnih anomalij, ampak kaj to dokazuje? Nič. Najbolj verjeten vzrok nesreče je bil veter. Kaj je še lahko? Naj povedo drugi, če je kdo sabotiral. A ne samo pred volitvami. V obnovi bo pač treba pomanjkljivosti odpraviti, to je vse predvideno v projektu. Vsi hodimo smučat na Mokrine, pa so v tamkajšnji nesreči umrli štirje Slovenci.
