Občina Celje bi oskubila zdravstveni dom

Dobiček iz preteklih let bi občina rada porabila za nezdravstvene dejavnosti in predlaga selitev dela zdravstvenega doma v popolnoma neprimerno stavbo.

Objavljeno
11. marec 2015 22.52
Stavba kamor celjska občina želi preseliti del dejavnosti iz Zdravstvenega doma. V isti stavbi sta tudi delovno sodišče in Inkubator za mlade. Celje, Slovenija 10.marca 2015.
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Svet zavoda Zdrav­stvenega doma (ZD) Celje je v torek zavrnil obravnavo finančnega načrta za letos. Člane sveta zavoda je zmotila napoved 1,8 milijona evrov vredne investicije v obnovo občinske stavbe nasproti ZD Celje, saj so ta denar nameravali porabiti za novogradnjo. Koliko denarja bo v zavodu sploh ostalo, bodo odločali mestni svetniki.

Mestni svetniki bodo predvidoma na naslednji seji sprejemali spremembo ustanovitvenega akta, s katero bi omogočili, da bi presežek prihodkov nad odhodki ZD Celje lahko dobila občina za izvajanje drugih negospodarskih dejavnosti. Z občine so sporočili, da gre izključno za presežek, ki ga ZD Celje ustvari z opravljanjem tržne dejavnosti, zmanjšan za zakonsko dovoljena sredstva za delovno uspešnost.

Konec lanskega leta je imel ZD Celje v tržni in zdravstveni dejavnosti skupaj 3,4 milijone evrov presežka, ki ga je zavod ustvaril v več kot 20 letih. Ves čas so v zdravstvenem domu varčevali, da bi postavili reševalno postajo, v novogradnjo pa preselili tudi fizioterapijo in razvojno ambulanto, se spominja Jože Blazinšek, ki je za finance ZD Celje skrbel 24 let. Prav on je opozoril svoje nekdanje sodelavce na poskus, da bi denar iz ZD Celje končal v drugih rokah.

Blazinšek pravi, da to ni prvi poskus občine, da bi prišla do denarja ZD Celje. Poudarja, da so bili skrbni gospodarji, hkrati pa so skrbeli, da je ZD Celje dobro opremljen na vseh področjih. S tem je zavrnil kakršna koli namigovanja, da bi ZD presežek iz zdravstvene dejavnosti dosegel z oškodovanjem pacientov: »Vsi dobimo storitve plačane po standardih enako, denar pa različno trošimo.« Opozoril je še, da sta tržni in zdravstveni del jasno ločena zadnjih petnajst let zaradi spremenjene zakonodaje. Kar je bilo presežkov pred tem, ne bodo mogli ugotoviti, od kod so pravzaprav prišli.

Župani zahtevajo sestanek

Težave bi se lahko pojavile tudi, če bi svoj delež zahtevale tudi druge občine. Mestna občina Celje je (za zdaj) edina ustanoviteljica ZD Celje, čeprav ZD izvaja dejavnost tudi v občinah Štore, Vojnik in Dobrna. Skupaj pobranih najemnin v vseh stavbah ZD Celje, ki so tudi v omenjenih občinah, je za okoli 13.000 evrov mesečno. Štore, Vojnik in Dobrna doslej niso bile soustanoviteljice ZD Celje, ker ob sprejetju akta o ustanovitvi teh občin še ni bilo. Vsi trije župani so tako že zahtevali sestanek glede namere MOC o prevzemu dela presežka.

Blazinšek opozarja še na to, da je ZD Celje v preteklosti prav s tem denarjem sam obnavljal prostore in stavbe. Tudi po poplavah v letih 1990 in 1998. »Več let smo sanirali stavbo po poplavah, občina nam je dala denar samo za telefonsko centralo. Na drugi strani pa je po Jazbinškovem zakonu prodala vsa stanovanja ZD Celje in pobrala kupnino, ki je ZD Celje nikoli ni videl,« se spominja Blazinšek.

Ponujanje v bifeju

Svet zavoda ZD Celje je presenetil predlog finančnega načrta, ki sledi predlogu občine, da bi fizioterapijo namesto v novozgrajeni prizidek, za katerega je občina sklep o gradnji preklicala neposredno pred izdajo javnega naročila, selili v stavbo nasproti ZD Celje, ki je v lasti občine. V tej stavbi je pred leti ZD že bil, pa so ga zapustili, ker so bili prostori neprimerni. Vanj se je vselil center za socialno delo, ki ga je prav tako zapustil zaradi neprimernosti.

Iz MOC so sporočili, da bi bilo neracionalno, da bi ob sedanjih praznih prostorih v neposredni bližini zavoda, ki so last ustanovitelja, gradili prizidek. Dodali so, da je selitev mogoča le, če so prostori ustrezni za izvajanje dejavnosti. Da stavba za dejavnost ZD ni primerna, je strokovno vodstvo ZD Celje MOC obvestila že pred petimi leti, ko je občina že reševala problem prazne stavbe, se spominja Blazinšek: »Takrat smo se sestali v bifeju s predstavniki občine in kar tam so nam ponujali, da bi se ZD selil v te popolnoma neprimerne prostore, kjer so še vedno leseni stropi.«

Predstavnica strokovnega sveta Anita Jagrič Friškovec je na seji sveta zavoda pojasnila, da je takšen predlog selitve norčevanje: »To je izsiljevanje občine. Strokovni svet je bil za prizidek, za katerega je ZD Celje že odštel 44.000 evrov. Na strokovnem svetu pa smo bili o tem novem predlogu seznanjeni le pod točko razno.« Direktorica Alenka Obrul je dejala, da prizidka ne bo: »Lahko gremo v to stavbo ali pa ne. Ampak prizidka ne bo.« Članica sveta zavoda Štefanija Presker, sicer dolgoletna direktorica celjske bolnišnice, je tako predlagala srečanje: »Ne vem, ali bo MOC šla prek stroke. Jaz župana ne poznam kot takšnega diktatorja, pa ga že dolgo poznam. Naj pride na strokovni svet, pa naj poiščejo rešitev.«