Občina Krško po devetih letih obljub toži vlado

Država v zameno za soglasje za sprejetje odpadkov leta 2007 obljubila 40 milijonov evrov – Krčani terjajo 11,6 milijona

Objavljeno
27. september 2016 13.29
Janoš Zore
Janoš Zore
Krško – Občina Krško prek sodišča od države zahteva 11,6 milijona evrov neizplačanih sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture. Gre za glavnico in zamudne obresti, ki jih je v zameno za soglasje za gradnjo jedrskega odlagališča leta 2007 obljubila vlada Janeza Janše.

»Odločitev za tožbo izvira iz tega, da na drugačen način, s pogovori ali prošnjami, od države nismo dosegli spoštovanja v protokolu zapisanega dogovora,« pravi župan Krškega Miran Stanko. V Krškem so od podpisa protokola za ureditev 20 milijonov evrov vredne komunalne infrastrukture od ministrstva za okolje in prostor pričakovali 8,4 milijona evrov. Na krškem okrajnem sodišču, kjer se bo obravnava začela danes, skupaj z obrestmi zahtevajo 11,6 milijona evrov. Predsednik osme slovenske vlade Janez Janša, njegovi ministri (za okolje Janez Podobnik, gospodarstvo Andrej Vizjak in promet Radovan Žerjav) ter direktor Agencije za radioaktivne odpadke (Arao) Miran Veselić so leta 2007 krški občini v šestih protokolih obljubili za približno 40 milijonov evrov finančnih vlaganj na območju njihove in v primeru nove medmestne ceste tudi brežiške občine.

»O tožbi smo se že pred letom dni posvetovali z odvetniškimi hišami, izbrali smo ljubljansko, ki je specializirana v sporih z državo,« je dejal Stanko in dodal, da mu enak primer, ko slovenska občina zaradi nespoštovanja protokolov toži državo, ni znan: »Za tožbo, vezano zgolj na protokol o komunalni ureditvi, smo se odločili, ker ocenjujemo, da bomo v tem primeru najhitreje dosegli uspeh na sodišču. Pričakujemo, da bomo uspešni in da bo sodba vzorec, na podlagi katerega bomo lahko, če bo treba, uspešni tudi v primeru drugih protokolov.«

Pogovori z ministrico zaman

Krški župan, kot pravi, si vložitve preostalih tožb ne želi in upa na dogovor z državo zunaj sodnih dvoran. A v preteklem letu je bil neuspešen: »Na ministrstvu za okolje smo imeli v zadnjem letu dva sestanka na to temo. Z ministrico Ireno Majcen smo dosegli zbližanje naših stališč, zdi se nam, da bo dogovor sprejet brez tožbe. A smo se motili.«

Za krško občino je večina protokolov podpisanih – nepodpisana je ostala le črtica, rezervirana za takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija na dokumentu za obnovo državnega gradu Šrajbarski turn – sklenjena kot klasična pogodba. Posledično so zanjo zaveze, ki jih je dala država – vse listine je podpisal tedanji premier – obvezujoče.

Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo

»Svoj del obveznosti smo izpolnili, zagotovili smo soglasje za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), prav bi bilo, da jih tudi država,« vztraja Stanko: »Znano je, da je prav podpis teh šestih protokolov pripomogel k temu, da je bil prostorski načrt za gradnjo odlagališča leta 2009 sprejet. Brez tega bi lokacijo za objekt po državi morda iskali še danes.«

Varovalka za državo

Ministrica za okolje Irena Majcen je za Delo dejala, da je prenagljeno govoriti, ali bo krški proračun iz omenjenega protokola prejel vsaj del predvidenih sredstev: »V primeru vseh protokolov med občinami in našim ministrstvom, teh je bilo v zadnjih desetih letih kar nekaj, veljajo ista pravila – vse postopke je treba voditi skladno s protokoli. V pogovorih smo ugotovili, da se postopki investicij (soglasja, obveščanje ministrstva ...) niso vodili, kot predvideva protokol.«

Podedovane protokole z različnimi občinami je ministrica označila za »katastrofo«. Pred komentiranjem preteklih vlad, ki so jih podpisovale, si je vzela nekaj sekund za premislek. In občinam je dala jasno vedeti, da bodo do obljubljenih sredstev težko prišle: »Verjamem, da so bili protokoli med gospodarsko rastjo podpisani ob predvidevanjih, da bo finančnih sredstev vse več. A zgodilo se je prav nasprotno. Upam si trditi, da je bila v teh protokolih varovalka. In s to varovalko poskušamo uveljavljati pravice našega ministrstva – da je bilo treba investicije voditi na prav določen način, kar pa so občine spregledale ali pa na to določilo niso bile pozorne.«

Plačnik protokolov sklad Nuklerne elektrarne Krško?

Sodni uspeh občine bi Krčanom verjetno omogočil lažje črpanje sredstev, predvidenih v preostalih petih protokolih glede odlagališča NSRAO. »Najbližje smo dogovoru z Agencijo za radioaktivne odpadke. Za namen informiranja javnosti in gradnjo širokopasovnega omrežja računamo na 2,4 milijona evrov,« pravi Stanko.

Koliko sredstev naj bi Krčani prejeli iz protokolov, ni znano, najpogosteje se omenja več kot 40 milijonov evrov. To je mogoče razbrati tudi iz revizijskega poročila računskega sodišča o postopku izbire lokacije za odlagališče iz leta 2011: »Delež sofinanciranja iz državnega proračuna v posamezni investiciji ob podpisu protokolov ni bil določen in še vedno ni znan, saj za vse projekte še ni izdelana ustrezna projektna dokumentacija.«

»Naših šest protokolov državnega proračuna ne bi smelo obremenjevati,« razmišlja Stanko. »Obveznosti države so, kot menimo na občini, stroški investicije, ki bi jih moral kriti investitor odlagališča, sklad za razgradnjo jedrske elektrarne.« Vodstvo sklada, v katerem je bilo konec leta 2015 za 188,8 milijona evrov sredstev, na naša vprašanja včeraj ni odgovorilo. Ker bo v bodočem odlagališču, ki naj bi začelo delovati leta 2020, večina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz krške jedrske elektrarne, bo sklad za investicijo prispeval 80 odstotkov sredstev. Preostanek bo breme slovenskega proračuna.