Tiskane izdaje
Maribor – V preteklih štirih letih so občina Maribor in javna podjetja za odvetnike porabila dobrih 830.000 evrov. Z ustanovitvijo občinskega pravobranilstva bi lahko precej privarčevali, a je občina zamisel v predlog reorganizacije uvrstila le kot »variantni predlog«.
V ustanovitev občinskega pravobranilstva se je že pred časom poglobila direktorica občinske uprave občine Mislinja Ana Skobir. Podlaga za ustanovitev je v 61. členu zakona o lokalni samoupravi, Skobirjeva pa kot eno ključnih prednosti ustanovitve (med)občinskega pravobranilstva izpostavlja nižje stroške za notarske in odvetniške storitve. Občine, ki jih k ustanovitvi pravobranilstva v predlogu intervencijskega zakona zdaj še dodatno spodbuja vlada, bi s tem ubile dve muhi na en mah, saj bi občinski pravobranilec namesto odvetnika zastopal občino v sodnih sporih ter ji svetoval in predlagal vpis v zemljiško knjigo, za katerega notar zaračuna od 30 do 40 evrov.
Več za odvetnike, bolj je pravobranilstvo smiselno
Profesor na Katedri za javno pravo pravne fakultete Maribor Boštjan Brezovnik poudarja, da sme občinski pravobranilec zastopati vse javne zavode in po pooblastilu tudi pravne osebe, katerih ustanoviteljica je občina: »Po mojih ocenah bi v Mestni občini Maribor (MOM) zadostovala eden do dva pravobranilca, zagotovo pa bi morala sodelovati z občinsko pravno službo, da bi dobila širšo podporo. Dejansko to pomeni, da bi izkoristili notranje vire.«
Brezovnik je že leta 2005 s sodelavci na Inštitutu za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor izdelal analizo poslovanja MOM, zdajšnje občinsko vodstvo pa mu je naročilo novelacijo študije. Pojasnil je, da v študiji, izdelani pred desetimi leti, ustanovitev občinskega pravobranilstva ni bila predvidena, ker znesek stroškov za odvetniške storitve še ni bil tako visok. Če pa se bo po presoji stroškov izkazalo, da je ustanovitev pravobranilstva racionalnejši ukrep, bo Brezovnik vzporedno z reorganizacijo mestne uprave to tudi predlagal. Predlog bo šel v smeri, da se izkoristijo notranji viri: »To je ena bolj optimalnih rešitev, ki pa ni nikoli zaživela.«
Dva občinska pravnika izpolnjujeta pogoje
Na MOM so pojasnili, da imata dva občinska pravnika opravljen državni pravosodni izpit, s čimer izpolnjujeta temeljni pogoj za imenovanje v naziv občinski pravobranilec. Poleg tega imata oba že zdaj pooblastilo za zastopanje pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Mariboru, eden pa tudi pooblastilo za zastopanje pred upravnim sodiščem. Vendar izračuna, koliko bi z ustanovitvijo pravobranilstva prihranili, v variantnem predlogu reorganizacije ni, ker MOM še ni pripravila akta o sistemizaciji, ki določa število delovnih mest in vrednotenje delovnega mesta občinskega pravobranilca.
Po besedah predstavnice za odnose z javnostjo na državnem pravobranilstvu Anite Drev znaša bruto plača državnega pravobranilca 3537 evra, pomočnika pa 2614 evra. Vendar je opozorila, da pristojnosti in nalog državnega in občinskega pravobranilca ni možno enačiti, kar bi bilo treba upoštevati tudi pri sistemizaciji delovnega mesta in določitvi plačnega razreda za občinskega pravobranilca: »Pristojnosti in naloge morebitnih občinskih pravobranilcev bodo namreč povsem drugačne, kot so naloge državnih pravobranilcev.«
Več kot pol manj kakor za odvetnike?
Ob predpostavkah, da bi občinski pravobranilec zaslužil enako kot državni in bi MOM zastopala dva pravobranilca, bi njuna osnovna letna bruto plača znašala 42.447 evrov (za oba 84.894 evrov). V štirih letih bi to pomenilo približno 350.000 evrov, kar je več kot dvakrat manj, kot so za odvetniške storitve porabili na MOM in v šestih občinskih podjetjih, ki bi jih pravobranilca lahko zastopala.
V letih od 2011 do 2014 so namreč MOM in javna podjetja samo za odvetnike porabila 830.549 evrov, torej v povprečju 207.637 evrov na leto. Samo MOM je v tem času za odvetniške storitve plačala 531.084 evra. Daleč največ je s 380.000 evri zaslužil dolgoletni občinski odvetnik Rok Gerlovič, Nenad Zečević je prejel skoraj 85 tisočakov, odvetniška pisarna Šelih in partnerji 30.000 evrov, Helena Polič 18.000 evrov, Dušan Logar dobrih 16.000 evrov in Josip Sever 1260 evrov. Dobršen del (215.830 evrov) Gerličevega zaslužka izvira iz posebnega dogovora iz leta 2007 s takratnim županom Francem Kanglerjem, po katerem mu je pripadlo 15 odstotkov dosojenega zneska obresti za zmago v sporu, ki je trajal od leta 2001 in je občini navrgel 1.619.130 evrov glavnice in 1,443.868 evrov obresti.
