Občina Maribor ustanavlja občinsko pravobranilstvo

Odvetniški stroški bodo menda manjši za tri četrtine, pravobranilstvo pa bi lahko zaživelo že sredi poletja.

Objavljeno
12. marec 2015 18.57
Maribor, 12.3.2015
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Potem ko smo v Delu razkrili, da so občina Maribor ter njena javna podjetja in zavodi v štirih letih za odvetnike porabili kar 830.000 evrov, je na občini očitno dozorelo prepričanje o ustanovitvi občinskega pravobranilstva. Osnutek odloka je pripravljen, prihranek je ocenjen na kar 75 odstotkov.

Konkretnih številk na mariborski občini z javnostjo še nočejo deliti, a že iz njihovega skopega pojasnila, da bi lahko z ustanovitvijo pravobranilstva prihranili kar tri četrtine denarja, ki so ga doslej namenjali za odvetniške storitve, je jasno, da bi bil prihranek s tega naslova lahko še precej večji, kot smo nedavno ugotovili v Delu.

Od občine in šestih podjetij v njeni lasti (oseb javnega prava je sicer v občini skoraj 50) smo zahtevali podatke za obdobje 2011 do 2014. Številka za odvetniške stroške se je ustavila pri 830.549 evrih, pri čemer je v tem času samo občina za odvetnike porabila 531.084 evrov. Ob predpostavki, da bi delo odvetnikov prevzela dva občinska pravobranilca, ki bi zaslužila enako kot državni pravobranilec, in ob upoštevanju le delnih stroškov za odvetniške storitve smo izračunali, da bi lahko občina in njena javna podjetja prihranili več kot polovico tega zneska.

Pravobranilstvo že sredi poletja?

Mestni svetniki bodo menda odlok o ustanovitvi občinskega pravobranilstva obravnavali že na seji konec meseca in kot meni avtor osnutka odloka Boštjan Brezovnik, profesor na Katedri za javno pravo pravne fakultete Maribor ter direktor Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, bi lahko to v praksi zaživelo sredi poletja. »Gre za prvi poskus ustanovitve občinskega pravobranilstva v Sloveniji,« poudarja Brezovnik.

V občinski službi za odnose z javnostjo so pojasnili, da bosta naloge pravobranilca predvidoma prevzela dva pravnika, že zaposlena na občini, ki bosta delala tudi za javna podjetja in zavode. Oba imata opravljen državni pravosodni izpit, kar je temeljni pogoj za imenovanje v ta naziv, pa tudi izkušnje s sodišči, saj imata pooblastilo za zastopanje občine pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Mariboru, eden pa še pooblastilo za zastopanje pred upravnim sodiščem.

Občinska uprava je rigidna

Ustanovitev občinskega pravobranilstva je sicer le del celovite reorganizacije, ki jo bodo na mizo dobili mestni svetniki. Tudi ta osnutek odloka je pripravil omenjeni inštitut, pri čemer Brezovnik poudarja, da občina s pripravo zamuja že nekaj let: »Organizacija, kot je trenutno zastavljena, je rigidna, ima preveč izvajalcev in preveč uradov in ne gre v sled z novim javnim menedžmentom v organiziranju učinkovitejših uprav.«

Županu Andreju Fištravcu in v. d. direktorju mestne uprave Bojanu Babiču je predlagal matrično reorganizacijo, ki je po njegovih besedah najučinkovitejši model organizacije v javni upravi. Gre za hierarhično strukturo, ki hkrati dopušča posameznim nosilcem učinkovitejše izvrševanje nalog, omogoča ustanavljanje posameznih projektnih skupin, zlasti za projekte, vezane na pridobivanje (ne)povratnih sredstev, pojasnjuje Brezovnik.

Predlog: 36-urni delovnik

Ker je znano, da je občina Maribor v slabi finančni kondiciji, je Brezovnik za nižanje stroškov predlagal uvedbo 36-urnega delovnika kot začasni ukrep za obdobje štirih do petih let, vendar še ni ni povsem jasno, ali bo občinsko vodstvo ta predlog tudi udejanilo v praksi. Na naše konkretno vprašanje namreč z občine niso odgovorili, ker da dokumentov še ni požegnal mestni svet, kot edini kadrovski varčevalni ukrep v letu 2015 so omenili zgolj zmanjševanje števila zaposlenih na mehak način. Upokojilo se bo šest uslužbencev od 270 zaposlenih, ki jih ne bo nadomestil nihče.

»To je stvar odločitve župana. Moje mnenje je, da bodo do odločitve o tem, ali je določenih ljudi preveč ali premalo, prišli šele takrat, ko bodo ustrezno razporejene naloge in opravila v skladu s pristojnostmi. Šele takrat bomo videli, ali se naloge in pristojnosti izvršujejo v skladu z zakonodajo. Če se bo izkazalo, da je število zaposlenih preveliko glede na obseg pristojnosti, potem predvidevam, da bo tudi mestna občina sprejela odločitev, kaj narediti s kadrom,« meni Brezovnik.