Tiskane izdaje
Novo mesto – V novomeški občini so začeli postopke za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za območje romskega naselja Žabjak, ki naj bi bil sprejet prihodnje leto. V svetu Krajevne skupnosti (KS) Bučna vas župana opozarjajo, da so stranka v postopku in da brez njihovega soglasja s prostorskim aktom ne bo nič.
Župan Gregor Macedoni od države pričakujejo podporo pri izvajanju strategije reševanja romske tematike, ki so jo mestni svetniki sprejeli pred dvema letoma. Ta pomoč se nanaša na pripravo normativnih sprememb za večjo integracijo romske skupnosti, hkrati pa pričakujejo, da bo država podprla vse faze priprave prostorskega načrta za ureditev romskega naselja Žabjak in pravočasno zagotovila finančna sredstva, zaradi česar so se v tem mandatu že dvakrat pogovarjali z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Zdravkom Počivalškom in direktorjem urada za narodnosti Stankom Baluhom.
Macedoni pričakuje tudi skorajšnji sestanek z ministroma za gospodarstvo in obrambo. Ministrstvo za obrambo, ki je lastnik 243.600 kvadratnih metrov zemljišč v Žabjaku in te površine ne namerava več uporabljati za svoje namene, pogojuje brezplačen prenos zemljišč na občino šele po sprejetju OPN. Skoraj enak sklep je sprejel tudi novomeški mestni svet, ki je župana Macedonija pooblastil, naj zemljišča prevzame, ko bodo prostorsko urejena in bo država zagotovila denar za komunalno ureditev. Na vprašanje, ali namerava MGRT finančno priskočiti na pomoč občini pri pripravi prostorskega akta za Žabjak, so za Delo odgovorili, da zadeva spada v pristojnost ministrstva za okolje in prostor. Tam pa so pojasnili, da za Žabjak ne pripravljajo nobenega državnega prostorskega načrta.
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je za Delo povedal, da si na uradu prizadevajo, da država v proračunih za leti 2016 in 2017 nameni finančna sredstva za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih, in sicer vsako leto po tri milijone evrov.
Neurejene razmere
Občina je doslej za šest romskih naselij sprejela izvedbene prostorske akte, ki omogočajo njihovo nadaljnje prostorsko in komunalno urejanje, le za Žabjak jim to ni uspelo, saj med pripravo OPN v letih 2008 in 2009 niso zmogli uskladiti navzkrižnih interesov v lokalnem prostoru in na obrambnem ministrstvu. V Žabjaku živi približno 300 Romov, zemljišče pa je v 80-odstotni lasti obrambnega ministrstva. Naselje je komunalno neopremljeno, brez tekoče pitne vode, kanalizacije, elektrike, komunikacijskega omrežja in priključkov na javno prometno omrežje. Razmere v naselju so nevzdržne.
Predsednik KS Bučna vas Andrej Redek je za Delo povedal, da občina sveta KS ni seznanila niti o tem, kako veliko območje namerava prostorsko urediti. Opozarja, da mora biti vse usklajeno s KS, saj je v nasprotnem primeru znana usoda projekta. »Usklajevanj in pogovorov o tej temi sploh še ni bilo, čeprav smo županu poslali že dve pismi s prošnjo, da se o perečih problemih pogovorimo, a odgovorov nismo prejeli,« je povedal Redek. Poudaril je, da prebivalci KS Bučna vas pričakujejo, da se omeji gradnja novih nelegalnih romskih objektov, ki so se že povsem približali naseljem, kar je za okoliške prebivalce moteče in nesprejemljivo.
Mesojedec pisal Junckerju
Proti sprejetju OPN za Žabjak so se izrekli tudi v regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike. Njihov predsednik Silvo Mesojedec je prepričan, da ima naša država »uzakonjeno ustvarjanje etnično čistih naselij in njihovo getoizacijo«, kar po njegovem prepričanju ne vodi k uspešni integraciji Romov v družbo. O svojem videnju reševanja romske problematike na območju Dolenjske in Bele krajine je pisno obvestil predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
