Poskus, da bi zadevo naknadno reševala z izločitveno pravico, je občini spodletel, saj je njeno zahtevo stečajna upraviteljica zavrnila.
»Ko smo bili na občini postavljeni pred dejstvo, da je lastnik objekta v stečajnem postopku, smo poskušali s prijavo izločitvene pravice in bili zavrnjeni,« so pojasnili na občini, kjer trdijo, da niso vedeli za slabe finančne razmere lastnika gradu. Stečajna upraviteljica Darja Erceg pa je za Delo povedala, da je prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker občina po letu 2013 nikoli ni pozvala podjetje EL.EN., da zaradi neizpolnitve obveznosti izda ustrezno listino, ki bi občini omogočila vpis lastninske pravice. Poleg tega je podjetju ves čas odmerjala nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pravi Ercegova. Na vprašanje, zakaj od investitorja niso takoj terjali pogodbenih kazni (med njimi tudi vračilo nepremičnine v občinsko last) je direktorica ravenske občinske uprave Anita Potočnik Slivnik odgovorila, da so si zaradi slabše gospodarske situacije prizadevali za podaljšaje roka za izpolnitev pogodbenih obveznosti in ves čas iskali sporazumno rešitev problema.
Občini tako zdaj ne preostane drugega, kot da se na dražbi pojavi kot kupec. »Tega ne bomo storili, saj bi bilo to za nas preveliko finančno breme,« pravi župan Tomaž Rožen, ki je razočaran nad zasebnimi investitorji, ki po njegovem občine niso pustili na cedilu le v primeru gradu Javornik, ampak tudi na Rimskem vrelcu in na Ivarčkem jezeru.
Grad bi moral biti obnovljen najkasneje leta 2013
Občina Ravne je z zasebnimi investitorji, ki jih je bilo sprva več, nazadnje pa je ostal le eden, že skoraj pred desetletjem podpisala pogodbo, po kateri bi morali zunanjost in okolico dvorca obnoviti do leta 2010, notranjost pa najpozneje tri leta kasneje. Če se to ne bi zgodilo, je pogodba predvidela, da lastnica dvorca znova postane občina, investitorji pa bi ji morali plačati še kazen v protivrednosti v pogodbi dogovorjenih stanovanjskih površin. »Občina je želela dobro. Investitorjem je omogočila, da naložbo v obnovo gradu kompenzirajo z gradnjo stanovanj v njegovi bližini,« ugotavlja stečajna upraviteljica.
A med Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in investitorji je bila prevelika razlika med gradbenimi željami in omejitvami stroke. Zavod za varstvo kulturne dediščine je vztrajal pri gradnji 6000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, in ne 9000, kot so zaradi ekonomske upravičenosti naložbe po najbolj megalomanski različici zahtevali investitorji. »Če bi v tej fazi pogovorov dosegli kompromis, bi lahko investitorji načrte izpeljali. O tem sem prepričan, a zavod je trmasto vztrajal pri svojih strokovnih argumentih,« pravi Rožen, ki za to, da se načrti niso uresničili, krivi tudi gospodarsko krizo.
Eno ruševino izgubili,
Skoraj nemočni pa so na območju Ivarčkega jezera, ki leži v bližini Rimskega vrelca, kjer zasebni lastniki, družina Grah iz Slovenj Gradca, niso uresničili nobenih poslovnih načrtov. Rabljeno sedežnico na bližnjem smučišču Ivarčko-Ošven so letos celo prodali smučišču Peca nad Pliberkom, kjer bo v uporabi prihodnjo smučarsko sezono, jezero pa je menda tako zanemarjeno, kot ni bilo zadnjih dvajset let. Župan bo lastnike poskušal pregovoriti k ukrepanju.